Evo, \u0161e \u0161tartal nismo, pa me je \u017ee en napizdu. Na Instagramu. Da nimam pojma, kako se napi\u0161e najbolj znan slogan za Francijo. Eh. Andreja mi je kasneje pojasnila kaj in kako. \u201cVive la France” je francoski patriotski vzklik: “Naj \u017eivi Francija!”. “Viva” ni francoska oblika glagola.<\/p>\n\n\n\n Pa da se vrnemo nazaj, na za\u010detek. Na samem za\u010detku aprila je Sara prejela roadbook.<\/p>\n\n\n\n Ob pogledu teh zapisov sem v prvih treh ali \u0161tirih branjih dobil kurjo polt. Pa sploh ne grem.<\/p>\n\n\n\n Ob pogledih na profile klancev sem ostal brez besed. Pa mislim da je beseda klan\u010durina bolj primerna. Prekolesaril sem \u017ee skoraj celotno Italijo oziroma mi manjkata prelaz ali dva pa je obdelana. Ampak da bi \u0161el na kolesarske priprave in vsak dan spal v drugem hotelu… Torej da bi me prevoznik vrgel ven jaz pa bi moral do naslednjega hotela kolesariti, prespati in naprej. 9 dni zaporedoma?!?! Kwa, a vi to resno? Kakooo\u2026? Skratka, precej predno sem vedel, da bom lahko \u0161el zraven, sem bil za Saro in njeno triatlonsko bando vesel kot otrok.<\/p>\n\n\n\n V hecu sem Sari rekel: “Dej zrihti, jaz bi \u0161el zraven.” Nekaj odpovedi in BUM, Kristian, zraven si\u2026 OMFG! Ni treba posebej povedati, da sem si roadbook in vse trase pred odhodom pogledal vsaj 96x\u2026<\/p>\n\n\n\n Prva etapa\/Stage one\/Premi\u00e8re \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Plan je bil nekaj \u010dez 70 km pa dobrega jurja pa pol vi\u0161ine. \u0160tartali smo vsi skupaj skozi mesto. Bilo nas je veliko, zato smo se na enem od kri\u017ei\u0161\u010d malo razbili. Po\u010dasi sem probal ujeti prve fante. Vmes je bil \u0161e Jani. Ko sem kon\u010dno nekako ujel Janija, sva se takoj spogledala, da unih spredaj ne bova ujela tako hitro. Fantje so o\u010ditno \u017ee po prvih 100 m prvega klanca (od kasneje 28tih prelazov) odprli ventile do konca. Itak, da sva \u0161la svoj tempo. Hitro je bil prvi klan\u010dek mimo, kjer smo se vsi po\u010dakali, da so ostalim \u0161e 1x razlo\u017eili traso. \u0160tartamo klanec, kjer je bilo vmes kar nekaj ramp. Zelo hitro ostanemo 4je kolesarji. Jaz, Jani, Miha (ki sem ga poznal iz ene od 3K rund pred meseci) in \u0161e en neznan gospod. V \u0161ali re\u010dem, kdo sta pa vidva in v tistem trenutku se eden od fantov za\u010dne dreti: \u201caaaaa, fak\u201d, ostali trije se obrnemo in vidimo majstra, ki je parkiral na travo. Na sre\u010do se je samo naslonil na hrib\u010dek, ki je vodil ob cesti. Sem si mislil, evo \u0161e za\u010deli nismo, pa \u017ee padajo \u017ertve zaradi prehudega tempa. Ostali smo trije. Nas tri so kasneje poimenovali Kobilice, kot nas bom imenoval sam v nadaljevanju pisanja. Tisti trenutek si ne bi mislil, da se nama bo na poti do Nice pridru\u017eil Miha.<\/p>\n\n\n\n Druga etapa \/ Day two \/ Deuxi\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ve\u010der prej, sestanek za naslednji dan. V vsej evforiji in veselju, sem pozabil, kje dejansko sem in kam gremo. Faking \u201cKolubijer\u201d. Klanec, kjer je letos na Touru Pogi, prakti\u010dno dobil tour. Pa ne Colombier. “Upaliv” je na enega prej. Klanec Col de Romme.<\/p>\n\n\n\n Nisem ga poznal pred ogledom roadbooka, samo po profilu je bilo videti, da je ta klanc \u017eiva jeba. Na sestanku, kdo gre kam, levo desno, se jaz in Jani spogledava in pokimava. Valda najte\u017eja trasa. 90 km pa ve\u010d kot 3200 vi\u0161ine. Do mene pristopi Miha. On bi \u0161el zraven, bukavo pogledam, valda. Nato \u0161e Alen, jaz bi tudi \u0161el. Okej fanta. Itak. Zbrala sta si (tako sem mislil!) kraljevsko etapo. A sploh vesta, kaj sta podpisala? Meni je prav. \u010ce se vrnem na \u201ckam sploh gremo\u201d, je Jani \u0161el \u0161e korak dlje. Mojster si je zve\u010der pred spanjem na youtube pri\u017egal etapo s Toura in gledal klanec\u2026 Valda je kinknu pred Pogijevim skokom. Pa smo se prvi\u010d konkretno nasmejali.<\/p>\n\n\n\n Pogled s hotelske sobe sem imel direktno v smeri trase 2. dne. Hrib je bil zjutraj v totalnih oblakih. Samo upal sem, da se ne bo uscalo. Jani nas je vse miril. \u0160tartamo iz hotela. Hvala mojemu dobremu prijatelju in mehaniku Igorju, da mi je posodil ta novega Garmina za navigacijo. Kljub top napravi pa ni manjkalo dolgo, da sem prvi\u010d zajebal in skrenil s poti. Do kro\u017enega, obrniti in nato Col du Romme. Dobrih 9 km in ve\u010d kot polovica \u010dez 10%. Tekle so bolj uradne debate, kje \u017eivi\u0161, kaj dela\u0161\u2026 Pri\u0161li smo do odseka, kjer je Pogi napadel. Ahaa, kle je \u0161u majstr. Ko smo kasneje gledali povpre\u010dne hitrosti na klance… Haha, adijo pamet. Spust in nato vzpon na Colombiere. Vi\u0161je kot smo \u0161li, te\u017eji je bil klanec. In \u010de je bila na Rommeu megla, smo imeli tukaj vsaj malo razgleda. Do Cilja smo prevozili \u0161e Croix Fry, Aravis in polovico vzpona na Saisies. 2. dan smo imeli hotel na 1600 m vi\u0161ine sredi klanca. In tukaj verjetno noben ne bo pozabil starega gospoda, ki se je v hotelu neverjetno trudil za nas.<\/p>\n\n\n\n Tretja etapa \/ Stage three \/ Troisi\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zjutraj na zajtrku sem bil kar pre\u0161erne volje. Spal sem kot dojen\u010dek. Na zajtrku smo se napokali s francoskimi roglji\u010dki in kruhom z marmelado. Na za\u010detku smo krenili proti vrhu prelaza Saisiese (bilo mi je neverjetno te\u017eko za\u010deti tole) in potem naprej proti Col du Pre in zame najlep\u0161em pogledu v celotnem tednu. Nekateri so \u0161tartali pred nami. Vmes smo dohiteli arhitekta 9 dnevnih tras Darjana, katerega v bistvu sploh nismo mogli dohiteti, ker je tako navijal spredaj. Na Vrhu Preja, ki mimogrede ni lahek klanec, sta \u010dakala Alen in vodja 3K kluba Igor. Igor nam je hitro povedal, da so to\u010dke za gorske cilje oddane.<\/p>\n\n\n\n Na vrhu se je \u017ee videlo ogromno jezero in nekje zadaj cesta, ki pelje naprej po trasi. Vav, kak\u0161ni pogledi.<\/p>\n\n\n\n Noro! Na naslednjem prelazu Cormet de Roseland nama je z Janijem Miha prvi\u010d povedal, da sva zme\u0161ana, ampak v isti sapi midva njemu, da ga nisva \u010dakala prav dolgo.<\/p>\n\n\n\n Sledil je fantasti\u010den, hiter in zelo dolg spust. Ker je bila nedelja, smo imeli \u017ee drugi\u010d v istem dnevu zaprto cesto skozi vas. O\u010ditno imajo sejme in urejene obvoze. Sledil je vzpon na ARC 1800. Po doma\u010de povedano, so to smu\u010darske vasice sredi klanca. So \u0161e ARC 1400, 1600 in 2000. Arc 1800 ima svojo cesto, ostali trije pa svojo. Za 2000ko bi morali dodati preve\u010d kilometrov in zato je bila 1800 \u010disto ok opcija. Zgoraj smo \u0161li pogledat \u201c\u0161e mal vi\u0161je\u201d, kar se je kasneje izkazalo za napako. Videlo se je, da imamo po\u010dasi povn kufr klanca in ko smo se spustili dol in pri\u0161li do table \u201cpejt levo\u201d, ker za navzdol je enosmerna, smo globoko zajamrali. Bilo nam je totalno odve\u010d narediti \u0161e ne vem koliko vi\u0161incev, da bi se za\u010deli spu\u0161\u010dati v dolino. Na spustu je imel Miha probleme z zavorami. Baje prednja sploh ni prijela. Po spustu kokakola in na zadnji klanec. Hitro je minil, potem pa fantasti\u010den spust. 29 serpentin! Skoraj vse pregledne. Itak od roba do roba in \u0161print z ovinkov. Noro. Zadnjih nekaj kilometrov smo imeli hud veter v betico, do hotela pa \u0161e \u201cklan\u010dek\u201d. Komaj smo pri\u0161li gor. Vsaj jaz. Totalno odve\u010d.<\/p>\n\n\n\n \u010cetrta etapa \/ Stage four \/ Quatri\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Col de la Medeleine in \u201cka\u010dje ride\u201d. \u010cakalo nas je 25 km klanca in potem dalj\u0161i spust do hotela. Na sestanku je bil tisti zanimivi dodatek, baje nek kraj\u0161i klanec, kjer je tour \u017ee \u0161el \u010dez. Znan je po ne\u0161teto kratkih serpentinah.<\/p>\n\n\n\n Ko sem videl tole sliko…<\/p>\n\n\n\n Ja, \u010de gremo v tisti smeri in je to usput, zakaj pa ne. Pa nazaj na za\u010detek. Toliko, kolikor se mi je to\u010dno 2000 m visok \u201cMedelen\u201d vleku,..#$\u201dS! Kot je \u017ee klasika… vi\u0161je kot smo \u0161li, bolj strm je bil in nekaj km pred vrhom je bil en izmed odsekov, ki je bil precej te\u017eak. Tam je Miha malo zaostal in \u010dez 500 metrov, ko se je zravnalo, se je vrnil nazaj v \u201cpack\u201d. Z nasme\u0161kom seveda, da vozi na izku\u0161nje. Pa smo se spet smejali. V smehu smo tudi ugotovili, da arhitekti cest ali za\u010dnejo vsak prelaz zelo strmo, pa so potem prehitro na vrhu in vle\u010dejo asfalt dokler jim ne zmanjka vrha, ali pa ga za\u010dnejo v \u201cizi\u201d in potem re\u010dejo klinc gor smo, bo pa\u010d 15% rampa na vrhu. Na 2 jurja+. Odli\u010dno.<\/p>\n\n\n\n Priznam na vrhu Medeleinea sem imel dovolj kolesa za tisti dan. Hiter in lep spust. V dolini espresso in kokakola in \u0161ala, ki je bila vsak dan na meniju do konca vsaj 100x. Kera noga! Men je prijela (kokakola seveda). Sme\u0161no pa je to, da Mihi ni prijela nikoli. Ko smo pri\u0161li pod prelazek Montvernier, smo spodaj slabih 5 minut vpili in gledali kam k* mi gremo. Izgledalo je, kot da bomo s kolesi plezali po pe\u010dini. Sam vzpon\u010dek je bil neverjetno lep. Ogromno serpentin, zelo ozka cesta… Neverjetno. \u010cudovito. Seveda sva z Janijem malo pritisnila. Na vrhu pa spet Miha, da dobiva samo \u0161e kokakolo Zero. Tisti dan sem \u0161el nazaj po trasi do Sare in ostalih ter z njimi proti hotelu. Do hotela je bilo \u0161e kar nekaj km vo\u017enje. Izgledalo pa je tako kot, \u010de bi se vozili po Ljubljanski obvoznici, ki jo prenavljajo. Na trenutke me je bilo precej strah in mi je bilo neprijetno, ker je izgledalo, da se vozimo po avtocesti. Vsake toliko je bila \u010drta za kolesarje, kar me je pomirilo. La\u017eji dan na kolesu. Naslednji dan bo baje nor.<\/p>\n\n\n\n Peta etapa \/ Stage Five \/ Cinqui\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n 5 etapa, 5 besed: Tour, 2017, Rogla, Galibier, Zmaga. A se spomni\u0161, prve slovenske etapne zmage na Touru. Rogla je “upaliv” na Galibier, pustil za sabo Contadorja in potem brez o\u010dal solo v Briancon. Fak.<\/em><\/p>\n\n\n\n Ve\u010der prej je na sestanku Igor spet metal polena pod noge. \u010ce\u0161, da je pred hotelom v Brianconu \u0161e en zanimiv klanec. Ni prelaz. Gor pa nazaj dol po isti. Col de Granon. Po Col de Telegraphe – kraj\u0161i spust in Col de Galibier, ki skupaj naneseta 35 km in dobrih 2000 vi\u0161ine, Igor za Kobilice pri\u010dakuje, da gremo \u0161e na 2404 m visok, 11.2 km dolg in z 9.2% povpre\u010dnim naklonom strm Col du Granon. In valda, ko prbije:\u201d3K noga je \u017ee bla gor!\u201d se nam smeji v face. Fak. \u010ce grem gor, mi bo cel teden dal mir!! Mater vola, da bo dal mir.<\/p>\n\n\n\n Predno je v neki vasici, o kateri ne bom izgubljal besed, zvonila budilka, me je zbudil de\u017e. Ja de\u017e! Pred sabo imamo 35 km klanca in zunaj \u0161\u010dije. Klinc. Zaspim nazaj. Ko se zbudimo, de\u017eja ni ve\u010d, je pa cesta totalno mokra. Takoj sem za\u010del iskat karton. Ave\u0161 una fora, ko ima\u0161 luknjo sredi \u201czica\u201d. Pa da\u0161 spodaj karton, da nima\u0161 mokre riti. No to. Pogled na hrib, kamor gremo, je bil malce jasen. Okej, ne bo padalo. Sredi zajtrka se spet noro u\u0161\u010dije. Hvala bogu bomo gledal Tokio pa kronometer. Vrhunsko! Po 30\u2019 kronometra torej na polovici po WhatsAppu javijo, da je \u0161tart prestavljen. Jea, Roglo bomo gledali do konca.<\/p>\n\n\n\n Po prvem merjenju malo vodi. To. \u017de \u0161tudiram, da bo danes mogo\u010de treba na bajku malo bolj pritisniti. \u0160tiri dni se \u017ee vozimo na nizki 2ki. Rogla zmaga. Dec jih je razturil! V trenutku se ve\u010dina 3K \u010dlanov za\u010dne dreti \u010dez okna. Noro. Neha de\u017eevati! \u0160tartamo. Po 200m se za\u010dne vzpon na Telegraph in s tem moja solo vo\u017enja. Plan je bil, da naredim nekaj kraj\u0161ih skokov in po\u010dakam kobilice. Skratka, nista me ve\u010d ujela. Solo do vrha. Solo na Galibier. Kak\u0161en klanec! Kak\u0161ni razgledi, neverjetno!<\/p>\n\n\n\n Ker zgoraj nisem videl nobenega in me je \u017ee malo zeblo, grem solo proti Brianconu. Prvih 10\u2019 spusta me je zeblo ko\u2026 Preklel sem vse naprej in nazaj, vozil brez o\u010dal in jokal kot mala pun\u010dka. Megla pa\u010d. Kako je na\u0161emu junaku uspelo brez o\u010dal? Malo ni\u017eje se je kon\u010dno ogrelo. Spust pa tak, da je bil pulz vi\u0161ji kot prej na klanec. V dolini na bencinsko na kokakolo in naprej potrenirati na Granon. Trening navdiha. Tempo, pa skoki, pa spet tempo. Skratka, nisem vedel da je na 2200+ vro\u010de ko svina. Ko se po 45 minutah kar v redu tempa primajem gor in ob mojem o\u010ditno mo\u010dnem tempu razdra\u017eim Francoze, da te\u010dejo za mano in se derejo \u201cCourage, courage\u201d (pogum, pogum), sem bil kar vesel. Pri nas tega ne do\u017eivi\u0161. Kasneje ugotovim, da so to eni \u010dist usekani gorski kolesarji. Na spustu sem \u0161el kar hitro. Hvala \u0161oferju kombija, ki se mi je na pol poti umaknil. To je bil o\u010ditno doma\u010din in je s kombijem po kozji stezici \u017egal kot, da se je strgal s ketne. Kak\u0161en dan. Na krilih Rogli\u010da in pod adrenalinom. Kraljevska etapa je za mano! Kraljevska je bila do.. beri dalje \u0160esta etapa \/ Stage six \/ Sixi\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zve\u010der po kraljevski etapi na Galibier, sedimo v Casinoju na ve\u010derji. Janija eden izmed prijateljem spra\u0161uje, kje smo… tipkata. Nakar Jani re\u010de Darjanu, kje je Bonette. Darjan verjetno tudi pomislil ni, da bi komurkoli rekel, da naj po dveh prelazih zavije s trase in gre na 25 km klanca, najvi\u0161ji prelaz v Evropi na ve\u010d kot 2800 m vi\u0161ine\u2026 Jani me za\u010dne prepri\u010devati. \u201cNe, kaj je s tabo, 4000 vi\u0161incev na 150 km, ni \u0161ans!\u201d Po parih minutah je moje zadnje upanje Miha! Kobilca \u0161t. 3. Se obrnem \u010dez mizo: \u201cEj Miha, sprememba plana, na Bonette gremo na 2800, 150 km, 4000 vi\u0161ine.\u201d In se smejem. Moj sarkazem sem takoj ob\u017ealoval. Miha z nasme\u0161kom izstreli: \u201c Ej, ne res, brez heca, to bi pa res \u0161el!\u201d. Fak. Izoard, Vars, Bonette. Vo\u017enjo smo za\u010deli z velikim spo\u0161tovanjem.<\/p>\n\n\n\n Na Izoard smo za\u010deli v ti\u0161ini, nakar se Jani za\u010dne obema opravi\u010devati. Da ni mislil ni\u010d slabega, karkoli nama je \u017ee rekel, da sva u\u017ealjena. Seveda smo vsi takoj razumeli \u0161alo in beseda je stekla. Pri\u0161lo smo v neko novo \u201cobmo\u010dje\u201d, neverjetno lepo. Lep\u0161e kot dni poprej. Sami iglavci in \u010dudovite ceste. Med zelo po\u010dasnim vzponom na Izoard se je rodila \u0161e ena cvetka. Zgodba o listavcih. Kot smo \u017ee vajeni, smo dohitevali kolesarje in ko so nas opazili, so za\u010deli pospe\u0161evati. Ti lovi (mi seveda ves \u010das v istem ritmu) so trajali lahko res dolgo, dokler kolesar, ki \u201cnam je be\u017eal\u201d, ni dokon\u010dno omagal. Med vzponom na Izoard smo kolesarja pred nami lovili kar dolgo \u010dasa. Na visoki vi\u0161ini med samimi iglavci nam ga je kon\u010dno uspelo dohiteti in ko je videl, da mu ni pomo\u010di, je za\u010del gledati okoli\u0161ka drevesa. Ker smo vedeli, da je pe\u010den, sem mimogrede izjavil, da zagotovo razmi\u0161lja, kako lepi so listavci okoli. Seveda je verjetno videl samo \u010drnino ob vseh teh naporih. Vsi trije smo se kar dolgo \u010dasa smejali na ta ra\u010dun. Kolesarja pa sta cesta in laktat v nekaj desetih sekundah pogoltnila.<\/p>\n\n\n\n Sledil je spust, kjer me je bilo prvi del zelo strah, ozka cesta s prepadom brez ograj…ojoj. Vzpon na Vars mi je bil precej dolgo\u010dasen. Smo imeli pa spet enega, ki je opazoval listavce\u2026 Spust pa je bil fantasti\u010den, neverjetno hiter in pregleden. V dolini pa kokakola pred vzponom na ve\u010d kot 2800 m visok prelaz Bonette. Kokakola nama je z Janijem zelo hitro prijela, Mihi pa,.. haha.<\/p>\n\n\n\n Nekaj \u010dasa smo vozili skupaj, potem pa so se za\u010deli vsakemu posebej poznati dnevi in vi\u0161ina. Na koncu dneva smo obkljukali \u0161e en izjemen klanec. Marsovski, \u010de lahko tako re\u010demo, brez ene bilke trave. Spust pa\u2026 Mislim, da imam novega najljub\u0161ega!<\/p>\n\n\n\n Sedma etapa \/ Stage seven \/ Septi\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u017de dan prej sem povedal, da grem \u010dez \u010dudovit kanjon na prelaz Cayolle in direkt do hotela. La\u017eja vo\u017enja po liniji najmanj\u0161ega odpora. Po tistem v\u010deraj, kur* gleda vse skupaj in dodatne prelaze. Kobilicama pa sem povedal, da naj kar gresta kamor \u017eelita. Zaradi mene \u010dez Ljubljano do hotela. Seveda sta bila istega mnenja. Je pa na ta dan pri\u0161la na svoj ra\u010dun \u201cGalibierska kobilica\u201d. Igor, kdo pa drug. \u0160tart smo zaradi de\u017eja prestavili, pa smo vseeno bili prve 2\u2019 mokri. To\u010dno takrat, ko smo \u0161tartali, se je uscalo. Hvala bogu, je bil to edini de\u017e v devetih dneh. Tokrat kobilice nismo bile same. Bilo nas je kar nekaj.<\/p>\n\n\n\n Klanec na prelaz Cayolle se je za\u010del kar hitro po \u0161tartu in ni trajalo dolgo, da je Igor na te\u017ekem prenosu prvi\u010d stopil na pedala. Odpeljal se nam je! Fak, 20 km do vrha! Na\u0161 triatlonsko kolesarski ego ga je dolgo dr\u017eal na kraj\u0161i razdalji. Ampak se ni dal. Na vrhu pa nas je po\u0161olal. \u010cast sta vsaj malo ubranila Jani in Miha. Meni ni padlo niti na pamet, da bi se vme\u0161al v boj za to\u010dke na vrhu. Imel sem dan brez pretirane motivacije in v svojem tempu sem \u0161el do vrha, malo prazen in la\u010den. Ni se mi nekaj hudo kolesarilo, priznam. Po spustu smo se ustavili v vasici na kokakoli in \u010de junak dneva Igor ni spil niti kokakole, sem sam spil kokakolo, espresso in pojedel cheesecake. \u0160e za Igorja. Vsaj malo sem razumel Miho, ta dan mi ni najbolj prijelo vse skupaj.<\/p>\n\n\n\n Osma etapa \/ Stage eight \/ Huiti\u00e8me \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vsi smo se strinjali, da gremo tisto srednjo traso, ker ni prete\u017eka. Hudi hribi so mimo in ostali so samo \u0161e manj\u0161i prelazi.. Nismo \u017eeleli 125 km trase, zato smo izbrali srednjo, s 108 km se mi zdi. Na samem za\u010detku mi je Jani rekel, da \u010de bo noga, bo na en klanec malo pritisnil. Ok, kar. Kasneje je Miha dejal, da gre po KOM na Stravi. Kak\u0161en KOM \u201c!$%&?<\/p>\n\n\n\n Skratka, dva ogrevalna klan\u010dka in 17\u2019 dila. Dva KOMa smo pobrali, potem pa \u010dez hupserje proti Nici. Dobil sem ob\u010dutek, da mi je \u0161lo iz minute v minuto bolj\u0161e. Po\u010dutil sem res odli\u010dno. Sledil je \u010dudovit spust in \u0161e \u010disto, \u010disto zadnji klanec na\u0161ega 9 dnevnega popotovanja. Vzpon, kjer je Rogla letos na dirki Pariz-Nica navzdol padel in zadnji dan izgubil dirko, kjer je bil neverjetno suveren. Spet sem ga odvozil na vso mo\u010d. Adrenalin je delal svoje. Do Hotela blizu Nice je bil samo \u0161e spust. Spust in my ass. Vsaj 3x smo se skoraj skregali sami s seboj, ker je bilo treba ne vem kolikokrat po cesti ali naravnost ali pa navzgor, nikoli pa dol proti hotelu. Nekje smo pridobili \u0161e dodatne kilometre, saj smo skrenili s poti. Na spustih smo videli, zakaj ogromno profesionalcev \u017eivi in trenira tukaj. Neskon\u010dno cest v klanec.<\/p>\n\n\n\n Ko smo pri\u0161li do hotela, je bilo to to. Vsaj zame, namena, da bi \u0161el v nedeljo na kolo nisem imel. Na\u0161a predvidena cca 3.5h dolga vo\u017enja s slabimi 110km pa:<\/p>\n\n\n\n Deveta etapa \/ Stage nine \/ Neuf \u00e9tape<\/strong><\/p>\n\n\n\n S Saro sva se odlo\u010dila, da greva v nedeljo skupaj na kolo. Najkraj\u0161a mo\u017ena pot do Nice, do morja, na kavo in nazaj. Na \u017ealost kave nismo videli, saj se nam je malo mudilo nazaj proti avtobusu. Aha,… Tukaj se moje pisanje zaklju\u010di. Slike bodo povedale ve\u010d. Prilagam pa tudi to “1 urno” vo\u017enjo na 90 pulza na kavo in nazaj\u2026<\/p>\n\n\n\n Z dna srca se zahvaljujem Igorju, ki mi je omogo\u010dil vse skupaj in me vzel s 3K zasedbo zraven. Darjanu za arhitekturo neverjetnih tras. Anji in vsem svetovalcem, da so dr\u017eali zadeve na visokem nivoju v vseh pogledih. Mojima dvema Kobilicama za nepozabne ure na kolesu ter ure in ure smeha. \u0160oferju Lojzu. \u017diva legenda! Ter vsem vam triatlonskim in kolesarskim kolegom. Bilo je\u2026 neverjetno, fantasti\u010dno in nepozabno!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u017de na za\u010detku se opravi\u010dujem, ker bo tole branje trajalo malo dlje \u010dasa. Poizkusil sem zminimalizirati vse skupaj. Ampak ob taki izku\u0161nji to enostavno ne gre. “Viva la France!” napi\u0161em na story… \u201cMal spo\u0161tovanja, re\u010de se Vive la France\u201d. Evo, \u0161e \u0161tartal nismo, pa me je \u017ee en napizdu. Na Instagramu. Da nimam pojma, kako se napi\u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2356,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[44,40],"tags":[],"class_list":["post-2355","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ostali-dogodki","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2355","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2355"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2355\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2357,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2355\/revisions\/2357"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2356"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2355"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2355"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2355"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"K1\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K2\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Naslovna%20fotografija_1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K3\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_3.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K4\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_4.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K5\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_5.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K6\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_6.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K7\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_7.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K8\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_8.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K9\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_9.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K10\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_10.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K11\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_11.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K12\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_12.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K13\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_13.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K14\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_14.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K15\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_15.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K16\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_16.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"Wink\"](\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_wink.gif\"){kind=icon}
<\/p>\n\n\n\n![\"K17\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_17.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K18\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_18.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K19\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_19.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K20\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_20.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K21\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_21.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K23\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_23.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K22\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_22.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K24\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_24.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K25\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_25.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K26\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_26.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K27\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_27.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K28\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_28.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K29\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_29.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K30\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_30.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"K31\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/FRANCIJA2021\/Kiki_31.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n