![\"IMP1\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP2\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP2.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nBV: \u017de na drugem zunanjem kolesarskem treningu pa se je zgodil prvi iz mno\u017eice zapletov, ki so ogrozili najino udele\u017ebo na IM. Prebijala sva se \u0161e iz Ljubljane po slabo urejenih kolesarskih stezah, Bojan je vozil pred mano in tapkal po kolesarskem ra\u010dunalniku in kar naenkrat se je zgodilo: stebri\u010dek se je nenadoma pojavil na poti in povzro\u010dil Bojanovo spektakularno salto. Ocenil je, da planiranega treninga kljub bole\u010di rami ne smemo odpovedati in skupaj s prijateljem smo odvozili 60 km, udele\u017eila sva se \u0161e rojstnodnevne zabave (slavljenec pa\u010d ne more manjkati na lastni zabavi), preden je pristal na obisk urgence. Iz RTG je priskakljal zmagoslavno: ni\u010d ni zlomljeno! Kasneje se je izkazalo, da si je natrgal vezi v desni rami. Danes sva \u017ee dovolj izku\u0161ena, da veva, da je bolje, da je zlomljena kak\u0161na kost, kot da je raztrgan ligament. Do konca februarja, ko sva imela rezerviran vikend za tek na smu\u010deh v Dolomitih, se je s pomo\u010djo fizioterapije za silo pokrpal (fizioterapevt je takrat napovedal, da maneken ve\u010d ne bo, bo pa do julija vsekakor sposoben preplavati 4 km v kosu). Kljub trmi in vztrajanju pri treningih na trena\u017eerju pa je bil februar zanj bolj ali manj izgubljen.<\/mark><\/p>\n\n\n\n Konec februarja se je v Italiji \u017ee zelo glasno govorilo o koronavirusu, kmalu po najinem povratku iz Dolomitov pa smo do\u010dakali tudi prvo oku\u017ebo v Sloveniji. V nekaj dneh je svet padel iz te\u010dajev in to ravno, ko so se Bojanove ramenske vezi toliko zacelile, da bi lahko normalno pri\u010del s plavanjem in tekom. Bazen se je zaprl, zato sva na\u0161la vaje, s pomo\u010djo katerih naj bi ohranila vsaj nekaj plavalne forme. Skupinski treningi so bili odpovedani, gibanje omejeno na obmo\u010dje ob\u010din in na\u0161e klubsko dru\u017eenje se je preselilo v spletne klepetalnice. Ker ni bilo jasno, kdaj se bodo zadeve normalizirale (nekako prepri\u010dani pa smo bili, da bo do poletja \u017ee vse OK), smo spustili intenzivnost in obseg treningov. Teka\u010di, zlasti pa kolesarji, smo bili dele\u017eni precej neodobravanja v smislu, naj se odpovemo treningom in na ta na\u010din zmanj\u0161amo mo\u017enost po\u0161kodb in s tem preobremenitve zdravstvenega sistema. Med tekom sva do\u017eivela plohe \u017ealjivk, napad s puloverjem in pohodnimi palicami, ker nisva uspela ohraniti predpisane razdalje do nasproti prihajajo\u010dih sprehajalcev. Nor svet, v katerem so nama samo \u0161e treningi dajali ob\u010dutek normalnosti. Z vsako zaostritvijo ukrepov smo trepetali in preverjali, kaj to pomeni za kolesarske treninge, premlevali alternative, \u010de bi nam na neki to\u010dki prepovedali rekreacijo ali zapu\u0161\u010danje domov\u2026 \u010ceprav je bilo stanje v \u0160paniji \u0161e bistveno resnej\u0161e, informacij o najini tekmi ni bilo, odpovedi vseh tekem po vrsti pa so dale slutiti, da z najino ne bo ni\u010d bolje. Kljub temu sva uspela obdr\u017eati motivacijo in se pretvarjati, da se bo tekma zgodila, zato sva \u0161e naprej pridno trenirala. Tekla vzdol\u017e Save, po dolgem in po\u010dez prekolesarila dolino Besnice ter v dnevni sobi izvajala suhi plavalni trening.<\/p>\n\n\n\n S koncem aprila so se pri\u010dele stvari malce umirjati in najin prvi (prvomajski) izlet po odprtju ob\u010dinskih meja je bil plavanje v Kopru. Odsotnost pravega plavalnega treninga se je poznala, a kljub vsemu je bila forma sprejemljiva. Z odprtjem ob\u010dinskih meja sva pri\u010dela tudi bolj intenzivno kolesariti in izvedla nekaj dalj\u0161ih, predvsem pa bolj zanimivih tur, saj smo bili \u017ee vsi naveli\u010dani enih in istih tras. Res, da sva v tem obdobju dodobra spoznala \u0161e tiste najbolj skrite koti\u010dke doline Besnice in celotne ljubljanske ob\u010dine, ampak vsega je enkrat dovolj. Kljub odprtju ob\u010dinskih mej in spro\u0161\u010danju nekaterih protikoronskih ukrepov, pa so se tekmovanja \u0161e naprej odpovedovala in IM tekme prestavljale na jesen ali celo v leto 2021. Ob takem razpletu dogodkov je bilo seveda te\u017eko obdr\u017eati motivacijo in se dan za dnem podajati na treninge, trpeti, se odrekati in zanemarjati prijatelje, ne da bi vedel, ali bo\u0161 na koncu ves ta trud sploh lahko vnov\u010dil in opravil zastavljeni cilj \u2013 nastopiti in kon\u010dati IM. Za popestritev, preverjanje forme, predvsem pa dvig motivacije sva se tako v aprilu in maju udele\u017eila ve\u010d virtualnih tekem, od triatlon \u0161printa, polmaratona do polovi\u010dnega IM in ugotovila, da sva kljub vsemu v dobri formi in na pravi poti za uresni\u010ditev najinih ciljev; Barbara IM pod 12h in Bojan pod 11h.<\/p>\n\n\n\n Organizatorji IM Vitoria-Gasteiz so nenehno obljubljali, da tekma vsekakor bo, samo ustrezen nadomestni datum je potrebno najti, vsekakor se pa to ne bo zgodilo na napovedan datum. \u017de maja je postalo jasno, da razmere v \u0160paniji nikakor ne bodo dopu\u0161\u010dale izvedbe IM, sploh ne v obi\u010dajnem obsegu z ve\u010d kot 2000 tekmovalci. Tako sva se poleg vsega ostalega pri\u010dela ubadati \u0161e z vpra\u0161anji, kaj narediti z najino \u0161tartnino \u2013 jo unov\u010diti letos ne glede na datum in lokacijo ali prenesti na naslednje leto; katero, \u010de sploh kak\u0161no nadomestno tekmo bodo ponudili in ali se za vsak slu\u010daj prijaviti na kako neuradno IM tekmo, ki bi jo bilo zaradi manj\u0161ega \u0161tevila udele\u017eencev la\u017eje izpeljati v okviru strogih protikoronskih omejitev. V tem obdobju sva izvedela, da sva se oba uvrstila v Age group triatlonsko reprezentanco Slovenije. Ker je bilo za september napovedano svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu v Almeru, sva seveda takoj pograbila prilo\u017enost in oba polna navdu\u0161enja, ker ves trening ni bil zaman, pa \u0161e na svetovnem prvenstvu bova nastopila, nemudoma potrdila prijavo. Ponovno se nama je povrnila motivacija in energija za naporni trening. Na \u017ealost to ni trajalo dolgo. \u017de konec maja sva dobila obvestilo, da je svetovno prvenstvo odpovedano in tekma prestavljena v leto 2021. Vedno bolj se je krepila bojazen, da bodo letos odpovedane vse IM tekme in da je bil ves trud zaman. Tako sva oba pri\u010dela izgubljati motivacijo in razmi\u0161ljala, v \u010dem je \u0161e smisel, da trenirava in se \u017eeneva.<\/p>\n\n\n\n \u0160ele 13 dni pred predvidenim datumom najine tekme so nama organizatorji iz \u0160panije poslali mail s ponudbo nadomestnih opcij: tekma na pla\u010dani lokaciji v oktobru, prenos \u0161tartnine v leto 2021 ali na eno od dveh drugih evropskih tekem, ki naj bi se domnevno zgodili septembra in novembra: Estonija ali Portugalska. O kak\u0161nem vra\u010dilu \u0161tartnine seveda ni bilo govora, kar je bilo \u017eal povsem pri\u010dakovano, bolj nerazumljiva pa je bila njihova pomanjkljiva komunikacija in pomanjkanje razumevanje, da tudi za tekmovalce prihod na tako tekmo na drugi konec Evrope zahteva veliko mero logisti\u010dne, \u010dasovne in finan\u010dne organizacije. Iz tega razloga gredo fran\u0161izi Ironman zaradi nikakr\u0161nega odnosa do tekmovalcev vse kritike.<\/p>\n\n\n\n No, vseeno se nisva dala kar tako (predvsem Bojan) ter pri\u010dela mrzli\u010dno pre\u010desavati internet in iskati mo\u017ene lokalne tekme z ironaman distanco, za katere so organizatorji obljubljali, da bodo kljub koroni izvedene, seveda z dolo\u010denimi prilagoditvami. Poleg uradne IM tekme v Estoniji sva na\u0161la \u0161e nekaj potencialnih tekem: dve na Poljskem, eno na Mad\u017earskem, eno v Nem\u010diji in eno v Avstriji. Od vseh mo\u017enosti se nama je zdela tekma v Avstriji \u2013 Podersdorf najbolj\u0161a in najbolj verjetna izbira. Estonija je bila predale\u010d in glede na datum napovedovana kot precej vetrovna in hladna, tekma v Nem\u010diji je bila omejena na 150 tekmovalcev in \u017ee junija prakti\u010dno razprodana, na Mad\u017earskem je Barbara ravno lani opravila svoj prvi IM in izkusila neusmiljenost vro\u010dine, tekmi na Poljskem sta bili pa \u0161e vedno relativno dale\u010d, obe predvideni v avgustu in z zelo skopimi informacijami. Tekma v Podersdorfu v Avstriji pa ima dober renome, od nje nas lo\u010di zgolj ena dr\u017eavna meja, predviden datum je bil 5. september in s tem pri\u010dakovane temperature pod 30\u00b0C, obi\u010dajno je dovoljena uporaba neoprena, kolesarska in teka\u0161ka proga popolnoma ravni in za letos napovedan \u201cindividualni\u201d \u0161tart na 5 sekund v dveh valovih, prvi ob 6:30 in drugi ob 7:30 po vnaprej dolo\u010denem vrsten redu. Seveda organizatorji vse do zadnjega niso mogli 100% zagotoviti izvedbe, so pa \u017ee konec junija obljubljali, da so pravila in na\u010din izvedbe tekmovanja prilagodili in uskladili z lokalnimi oblastmi in s tem omogo\u010dili izvedbo 33. Podersdorf triatlonskega tekmovanja. Kljub vsem dosedanjim odpovedim, razo\u010daranjem in negotovosti sva se prijavila, pla\u010dala \u0161e eno \u0161tartnino in upala, da se razmere glede koronavirusa, vsaj v Avstriji, ne poslab\u0161ajo in da tekmo izpeljejo.<\/p>\n\n\n\n Z me\u0161animi ob\u010dutki sva se podala na dopust, kjer pa nama najina tekmovalna \u017eilica ni dala miru in sva, kljub negotovosti in slabim obetom glede izvedbe tekmovanj v letu 2020, opravila obse\u017een blok kolesarskega treninga. Novica, da so bile tekme na Mad\u017earskem in Poljskem v avgustu uspe\u0161no izvedene, nama je ponovno dala upanje, da letos kljub vsemu izpolneva najin plan in skupaj opraviva IM. Po drugi strani sva \u017ee pri\u010dela \u010dutiti posledice vseh napornih treningov in negotovosti zadnjih mesecev in postajala utrujena. Tako sva komaj \u010dakala, da pride 1. september in \u201ceasy\u201d teden pred tekmo. Vikend pred tekmo so njeno izvedbo dokon\u010dno potrdili in pri\u010dela sva s kon\u010dnimi pripravami. Rezervacija apartmaja, preverjanje vremenske napovedi, plan hrane in hidracije, priprava in \u010dekiranje opreme, analiza proge, \u0161tartne procedure, menjalnega prostora in lokacije okrep\u010devalnic ter seveda anga\u017eiranje podporne skupine, saj je za razliko od uradnih IM tekem v Podersdorfu zunanja pomo\u010d dovoljena. Barbarina sestra Beti in njen partner Du\u0161an sta se velikodu\u0161no ponudila, da gresta z nama in opravita naporno delo podporne skupine. Bojan je lani v Nagyatadu sam spoznal, kako stresna in naporna zna biti funkcija pomo\u010dnika.<\/p>\n\n\n\n Kon\u010dno je pri\u0161el \u010detrtek 3. 9. in takoj po slu\u017ebi sva se odpravila v Avstrijo. Na vsak na\u010din sva si \u017eelela ogledati in preizkusiti kolesarsko progo, zato sva \u0161e pred prijavo v apartma oblekla kolesarska dresa in se podala na progo. Lovila sva zadnje son\u010dne \u017earke in ob son\u010dnem zahodu z odli\u010dnim ob\u010dutkom zaklju\u010dila 30 km krog, ki naju je v \u0161estih ponovitvah \u010dakal na tekmi. Proga je res ravna kot pala\u010dinka, bi rekli kolesarji, z vsega 35 vi\u0161inskimi metri na krog, a malce ve\u010d ostrih zavojev (10), v katerih se je potrebno dvigniti z aerobarov. Ozra\u010dje je bilo mirno, skoraj brez vetra, temperatura okrog 20\u00b0C in oba sva kar letela. V petek dopoldan je sledil ogled plavalne proge in preizkus plavanja v dober meter globoki motni vodi. V njej se dobesedno ni\u010d ne vidi, niti 20 cm pred nosom, kaj \u0161ele uro na roki. \u010ce \u017eeli\u0161 preveriti tempo, se je potrebno ustaviti in roko dvigniti iz vode. Po drugi strani pa \u0161e dobro, da je vidljivost enaka ni\u010d, tako te vsaj ne skrbi, da bo\u0161 s prsti grebel po dnu jezera, kar se v resnici \u0161e preve\u010dkrat zgodi. Tudi plavalni tempo je bil spodbuden, temperatura vode, ki se je v petek ustavila pri 21\u00b0C, pa je zagotavljala, da bo uporaba neoprena dovoljena. Po plavanju sva opravila \u0161e z registracijo, ki je tokrat potekala zelo formalno z dr\u017eanjem distance in brez stikov ter dru\u017eabnih dogodkov. Tudi briefing je potekal na daljavo, precej neosebno z vnaprej posnetim videom. Proti ve\u010deru sva oddala kolesi in se dobila \u0161e z najino podporno ekipo, s katero smo dolo\u010dili mesti okrep\u010devalnic na kolesarski in teka\u0161ki trasi ter pripravili strategijo hidracije, hrane in hlajenja oz. podajanja ledu. Zve\u010der je sledil obvezni stretching, priprava opreme, bidonov in \u0161tartnih \u0161tevilk, vsebine hladilnih torb podporne ekipe, miselna ponovitev strategije in poteka dirke ter po\u010ditek.<\/p>\n\n\n\n BP: Za razliko od prej\u0161njih IM je moja no\u010d minila zelo mirno, s trdnim in dobrim spancem, medtem ko se je Barbara prito\u017eevala, da je bila no\u010d zanjo prekratka. Po ustaljeni praksi je zgodnjemu vstajanju ob 3:45h sledil zajtrk s polento in medom, \u0161e zadnje preverjanje opreme in obisk WC-ja, ter vo\u017enja na \u0161tart, planiran za 6:30. \u017de 30 min pred \u0161tartom smo se morali razporediti po pomolu na razdalji 1 m in nato posami\u010dno, ob izpisu imena na \u0161tartnem semaforju, \u0161tartali na 5 sekund. \u017de ob prihodu v \u0161tartni prostor je bilo \u010dutiti, da bo dan vetroven, nizke jutranje temperature, ob katerih je bilo \u010dakanje v neoprenu \u0161e kako dobordo\u0161lo, pa nikakor niso napovedovale vro\u010dega dne. Zame se je \u0161tart pri\u010del ob son\u010dnem vzhodu in po 30 minutnem \u010dakanju na mrazu je bilo prav prijetno zabresti v vodo. Na \u017ealost tekme nisva mogla za\u010deti skupaj, kjer sem ra\u010dunal na to, da se postavim v Barbarino \u201czavetrje\u201d in se malce po\u0161lepam do dobrega rezultata. Namesto tega smo \u0161tartali posami\u010dno, kar pa je omogo\u010dilo, da smo lahko \u017ee od samega za\u010detka plavali v svojem ritmu brez nepotrebnega prerivanja, zaletavanja in iskanja proste linije. Proga je bila dobro ozna\u010dena, tako da sem na koncu res odplaval 3800 m in niti metra ve\u010d, prej nekaj deset metrov manj. Edina slabost je bila motna in nizka voda, tako da se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem z rokami zabredel po jezerskem dnu. \u0160e sre\u010da, da je le-ta bolj ali manj mivka. Nekaj problemov se je pojavilo tudi pri plavanju nazaj k obali, saj mi je vzhajajo\u010de sonce sijalo naravnost v o\u010di in je bila s tem orientacija malce ote\u017eena, ampak ni\u010d kriti\u010dnega, saj je bil izhod iz vode oz. mesto od koder je bila dovoljena hoja, ozna\u010deno z zastavami. Ob prihodu v menjalni prostor mi je pogled na uro vlil optimizem in pozitivno energijo. Izpolnil sem plan plavati okrog 1:20h. Sledila je uspe\u0161na menjava in za\u010detek kolesarskega dela.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BV: Ker je imel Bojan \u0161tart eno uro pred mano, sem se k jezeru odpravila z njim in med njegovimi pripravami na \u0161tart v miru pojedla zajtrk. Veter, ki je ob son\u010dnem vzhodu nakodral gladino jezera je dal slutiti, da ozra\u010dje ta dan ne bo mirno. Tudi tekmovalke smo po\u010dasi v dolgi koloni korakale na \u0161tartno pozicijo v vodo. Ko sem zagledala svoje ime na semaforju in se je od\u0161telo 5 sekund do mojega \u0161tarta, sem se pognala v vodo. Za\u010dela sem energi\u010dno, da bi se izognila moji pogosti napaki, ko sem za\u010dela medlo, potem pa samo \u0161e popu\u0161\u010dala. Tudi meni je posami\u010dni \u0161tart zelo ustrezal, saj ni bilo obi\u010dajnega pretepanja, hkrati pa sem lahko prehitevala po\u010dasnej\u0161e od mene ter ob\u010dasno na\u0161la dober polo\u017eaj v zavetrju. Vsakih 500 m mi je zavibrirala ura in vzela sem si sekundo, da preverim moj napredek. Prvih 500 m \u2013 9:30, krasno, vse po na\u010drtu, zdaj pa samo tako naprej. V nadaljevanju tekme sem sicer nekoliko popustila, vendar sem bila zadovoljna s tempom okoli 2:00 na 100 m. Uspela sem ujeti par deklet, ki sem se jima uspela prilepiti za nage in plavati za njima v relativno lagodnem tempu. Na tem mestu bi se jima opravi\u010dila, ker sta prejeli kak\u0161en udarec po nogah preve\u010d, ampak glede na to, da sta bili Avstrijki, dvomim, da bereta to poro\u010dilo. Zadnji km sem dobila ob\u010dutek, da malo popu\u0161\u010damo, zato sem na zadnji boji odplavala naprej – naravnost v sonce, ki mi je onemogo\u010dilo, da bi videla \u017ee tako slabo vidne orientacijske to\u010dke na obali. Za razliko od Bojana se je meni zdelo, da so zastave ob izhodu iz vode povsem nevidne. Nekajkrat sem se ustavila, snela o\u010dala in s pogledom iskala, v katero smer naj sploh plavam. Ostali tekmovalci so plavali \u017ee \u0161iroko okoli mene v vseh smereh, zato se mi je zdelo bolj smotrno, da se zanesem nase, kot da slepo sledim morda prav tako izgubljenim. Nekaj sekund sem izgubila, vi\u0161ka metrov pa nisem naredila, glede na to, da mi jih je ura pokazala nekaj ve\u010d kot 3700 m. Zaradi plitve vode je zadnji del plavanja potekal \u00bbpe\u0161\u00ab po vodi, ki je segala do kolen. Na\u0161a kategorija si je vzela \u010das za miren sprehod iz vode, medtem ko verjamem, da so favoriti za zmago iz nje \u0161printali. V menjalni prostor sem vstopila s \u010dasom 1:16:18, zelo zadovoljna.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BP: S kolesarjenjem sem pri\u010del ob 8:10 in \u017ee v prvem krogu je bilo jasno, da tokrat ne bo \u0161lo tako zlahka kot pri ogledu proge. Pihal je JV veter, ki se je iz kroga v krog le \u0161e krepil in nam slabi 2\/3 kroga grenil \u017eivljenje. Kljub temu, da ni bilo ob\u010dutka pretirane vro\u010dine, pa sem \u017ee v drugem krogu za\u010dutil, da se pregrevam in od tretjega kroga dalje pri\u010del s hlajenjem z ledom. Analiza podatkov po tekmi je pokazala, da se je temperatura med dirko povzpela celo preko 30\u00b0C. Veter in nebo brez obla\u010dka sta poskrbela, da smo imeli razmere kot v ventilacijski pe\u010dici, kjer se je led stopil \u017ee pred zaklju\u010dkom kroga. Podporna ekipa je pri vsem tem odigrala pomembno vlogo. V vsakem krogu naju je \u010dakal ohlajen bidon elektrolitov, voda, energijska plo\u0161\u010dica ali banana, tableta soli, magnezij in led za pod dres. \u0160e bolj pomembna pa je bila moralna pomo\u010d, bodrenje. Pred tekmo je bil plan, da se na okrep\u010devalni postaji ustaviva vsak drugi krog. Pri meni je \u017ee v prvem krogu padla odlo\u010ditev, da se ustavim v vsakem krogu, \u010de ne drugega, za ohladitev, izmenjavo besede ali dveh in psiholo\u0161ko stabilnost. Na tem mestu se obema, Beti in Du\u0161anu iskreno zahvaljujeva za vso pomo\u010d, podporo, bodrenje in seveda prena\u0161anje najine te\u010dnobe. Moj plan je bil tudi ve\u010dji del proge, razen najbolj ostrih ovinkov, voziti na aerobarih in dr\u017eati mo\u010d 200-210 W. V kolikor ne bi bilo vetra bi to moralo zadostovati za \u010das 5:20h. No, \u017ee v prvem krogu sem ugotovil, da to ne bo \u0161lo in da bi bilo potrebno poganjati 220+ W, s \u010dimer se mi je pa utrip nevarno bli\u017eal rde\u010di coni. Kot \u017ee re\u010deno, se je iz kroga v krog krepil veter in nara\u0161\u010dala temperatura, s tem pa tudi vedno te\u017eje vzdr\u017eevanje aero pozicije. Od na\u010drtovanih prehodov v normalni polo\u017eaj zgolj na najbolj ostrih ovinkih sem se na koncu boril, da sem v aero poziciji vzdr\u017eal po 5-10 min. Kolesarski del sem zaklju\u010dil v 5:35h, podobno kot pred dvema letoma na precej bolj \u201chriboviti\u201d progi, s povpre\u010dno mo\u010djo povsem znotraj plana (205 W) in si v menjalnem prostoru vzel dodatno minuto za malce regeneracije. Namesto \u010dim hitrej\u0161e stoje\u010de menjave, sem vse skupaj opravil umirjeno, sede J in si privo\u0161\u010dil \u0161e nekaj po\u017eirkov Coca-cole. Slaba izku\u0161nja iz prej\u0161njega IM je bila dobra \u0161ola, tako da si od takrat naprej vedno za v menjalni prostor pripravim plastenko Coca-cole.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BV: V menjalnem prostoru zaradi protikoronskih ukrepov ni bilo \u0161otora za preobla\u010denje, zato smo menjavo opravili hitreje, saj smo opremo lahko pustili \u00bbrazmetano\u00ab po svojem prostoru. Po \u0161tartu s kolesom sem pozdravila najin podporni duo in se zapodila po rahlem klan\u010dku navzgor. In ko je klan\u010dka zmanjkalo, je potegnil veter. Dolg\u010das ne bo! Tola\u017eila sem se, da mi bo glede na kro\u017eno traso v eno smer moral pomagati veter. Moja analiti\u010dna \u017eilica je \u017ee v prvem krogu preverila razmerje med vetrom v prsi in v hrbet: 17 proti 13 kilometrov v prid prvemu. Prvi krog sem prekolesarila v eni uri. Odli\u010dno. Naslednji krog je bil \u017ee malenkost te\u017eji. Mo\u010dnej\u0161i veter, previsok pulz, ki ga \u017ee v prvem krogu nisem mogla spustiti v normalne okvire, povpre\u010dni vati, podpovpre\u010dna hitrost. Po glavi se mi ni pletlo ni\u010d zanimivega, spremljanje \u0161tevilk na kolesarskem ra\u010dunalniku, opazovanje vinogradov in poslu\u0161anje gromkih pokov, ki naj bi iz njih preganjali \u017eivali, spremljanje sotekmovalk in sotekmovalcev, zdolgo\u010dasenih redarjev ob progi (eden od njih je celo malce zadremal v senci) … Ne ravno izletni\u0161ko razpolo\u017eenje, kot mi ga je priporo\u010dal Igor, ne pa tudi preve\u010d napeto. Ob\u010dasno me je spreletel ob\u010dutek sre\u010de, da se nama kon\u010dno dogaja, da sva kon\u010dno tukaj, cela in zdrava, po vseh negotovostih preteklih mesecev. Od drugega kroga dalje sem se vsaki\u010d ustavila pri Beti in Du\u0161anu, da sem zamenjala bidone, vzela kos banane ali energijske plo\u0161\u010dice in med drugim povpra\u0161ala, kako gre Bojanu. \u201cOdli\u010dno!\u201d, se je vsaki\u010d glasil njun odgovor. Verjetno mi takrat v skrbi za mojo du\u0161evno stabilnost ne bi povedala niti, \u010de bi ga morali odpeljati z re\u0161ilcem. Na progi so me prehitevali tekmovalci s \u0161tartnimi \u0161tevilkami blizu njegovi, njega pa nisem do\u010dakala. Ampak v resnici me zanj ni skrbelo.<\/mark><\/p>\n\n\n\n Iz kroga v krog je bil veter mo\u010dnej\u0161i, mo\u010d poganjanja je nazadr\u017eno padala, z njo pa tudi pulz in moja sve\u017eina. \u017de ve\u010dkrat sem opazila in tokrat se je zopet potrdilo: proti vetru ne zmorem razviti pravih vatov. Za razliko od Bojana se mi je temperatura zdela znosna in prijetna, kljub temu sem si preventivno za majico tla\u010dila vre\u010dke ledu in spila skoraj 8 dl teko\u010dine na uro. Po planu, v primerjavi z lanskim IM ogromno! Sotekmovalke so me prehitevale ena za drugo in bolj ko se je kolesarska razdalja bli\u017eala 180 km, hitreje so padale mimo mene. Delovale so sve\u017ee in mo\u010dne, medtem ko je mene \u017ee zdelovala utrujenost. Zavetrje sem si privo\u0161\u010dila za minuto, dve, in \u017ee je pribren\u010dal mimo sodnik na motorju in me ni\u010d kaj prijazno opazoval. S sodniki \u0161e nikoli nisem imela sre\u010de. V vsakem krog sem izgubila nekaj minut in se po\u010dasi za\u010dela poslavljati od izbolj\u0161anja lanskega rezultata. Pa naj \u0161e kdo re\u010de, da je popolnoma ravninska trasa enostavna. V menjalni prostor sem pripeljala z rezultatom kolesa 6:16:24 ter rahlo zaskrbljena. Dr\u017eala sem se vseh to\u010dk na\u010drta, ampak nekaj ni \u0161timalo, pulz in vati niso bili previsoki, jaz pa preve\u010d utrujena. Krivdo sem zvalila na vetrovne razmere.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BP: Pri meni se je tudi tek za\u010del povsem po planih in Igorjevih navodilih; 1\/3 se dr\u017eimo nazaj, 2\/3 delamo in 3\/3 garamo. Plan je bil odte\u010di maraton pod 4h. Prvih 15 km sem se resni\u010dno moral dr\u017eati nazaj. Tempo 5:35 in pulz blizu 140 utr\/min so napovedovali odli\u010den tek. Druga tretjina je postala \u017ee precej te\u017eja in \u010delni veter v prvih \u0161tirih kilometrih kroga, kombiniran z nebom brez obla\u010dka in makadamom, je za\u010del terjati svoj davek. Kljub nenehnemu polivanju z vodo, pitju Coca-cole in jemanju gelov na vsakih 5 km je tempo padel na 5:45. Primerjava razmer z ventilacijsko pe\u010dico je povsem na mestu, saj sta nas veter in pripekajo\u010de sonce posu\u0161ila prej kot v enem kilometru. Zadnja tretjina pa je bila \u0161e ve\u010d kot garanje. Kljub izdatnemu pitju, vnosu kalorij in jemanju tablet soli, so se mi v zadnjem krogu pojavili kr\u010di. Resda zgolj trikrat, ampak vsaki\u010d v dimljah, kar je zahtevalo vsaj nekaj metrov hoje. V mojem zadnjem teka\u0161kem krogu (v zadnjih 2 km) sva se z Barbaro tudi edinkrat sre\u010dala na tekmi. Izmenjala pozdrav, si dala vzpodbudo in za\u017eelela sre\u010do ter vsak v svojem tempu nadaljevala proti zastavljenemu cilju. Gotovo mi je prav to dalo potrebno energijo, da sem kljub kr\u010dem, v zadnjih 10 km uspel obdr\u017eati tempo pod 6:00 in teka\u0161ki del zaklju\u010dil v \u010dasu 3:56h. \u017de na koncu kolesarskega dela sem se nehal obremenjevati s kon\u010dnim \u010dasom in planom IM kon\u010dati pod 11h. Tako tudi med tekom niti enkrat nisem preveril skupnega \u010dasa in pogledal koliko mi manjka do izpolnitve plana. V cilju se je ura ustavila na 11:01:17. Po eni strani veliko zadovoljstvo, saj sem za skoraj 30 min izbolj\u0161al svoj najbolj\u0161i rezultat, po drugi pa rahlo razo\u010daranje, da sem zgolj za minuto zgre\u0161il cilj iti pod 11h. V tistem trenutku se z rezultatom nisem preve\u010d obremenjeval, saj sem pohitel na okrep\u010devalno postajo in se pridru\u017eil podporni ekipi pri bodrenju Barbare v njenem boju s progo, vetrom, soncem in seveda uro.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BV: Skrbi glede kolesarskega rezultata in utrujenosti sem odrinila na stran, zaprla kolesarsko poglavje ter odprla teka\u0161kega: veter me ne bi smel tako zelo ovirati, energetsko sem polna, vro\u010de ni, sem razmi\u0161ljala. V \u0161tiri kroge po ulicah Podersdorfa in makadamskih poteh v njegovi okolici sem krenila optimisti\u010dno. Prvi krog mi je \u0161lo dobro. Tempo okoli 6:20 ni sanjski, je pa moja realnost. Po 10 km sem na obratu pri najinih podpornikih vzela nova dva gela in tableto soli in prakti\u010dno takoj zatem tempa teka nisem ve\u010d spravila pod 7:00. Pravzaprav \u017ee na lanskem IM videna zgodba: pulz normalen, ampak ni \u0161lo ve\u010d nikamor. Sita, hidrirana, ampak globoko v krizi. Po \u010detrtem gelu mi je postalo \u0161e slabo. Na 18. kilometru me je prehitel Bojan, ki je \u017ee fini\u0161iral proti cilju. Zadr\u017eala sem se, da nisem za\u010dela to\u017eiti, v kako klavrni situaciji sem se zna\u0161la in ga po najbolj\u0161ih mo\u010deh spodbujala, naj \u010dim bolje odte\u010de \u0161e zadnja dva km proti cilju njegovega tretjega IM. Ko sem prilezla, po\u0161teno demotivirana, do Beti in Du\u0161ana, je Bojan v cilju \u017ee pobral medaljo in druge pribolj\u0161ke in se jima pridru\u017eil ob na\u0161i potujo\u010di okrep\u010devalnico v obliki hladilnih torb. Bila sva soglasna: nikoli ve\u010d na IM! Po bruhanju v bli\u017enji grm me je motivacija za nadaljevanje tekme dokon\u010dno zapustila. Priznam, zavidala sem Bojanu, da lahko \u017ee poseda po zelenicah Podersdorfa. Po\u010dutila sem se preve\u010d slabotno, da bi capljala \u0161e 20 km, niti nisem videla v tem kak\u0161nega posebnega smisla. Moj cilj na tem IM je bil izbolj\u0161ati lanski rezultat in ker to ni bilo ve\u010d izvedljivo, sem dokon\u010dno vrgla pu\u0161ko v koruzo. Du\u0161an, ki je zbral vse svoje motivacijske izku\u0161nje ter mi na\u0161tel vsaj 30 razlogov, zakaj bi morala tekmo nadaljevati, je v trenutku odigral klju\u010dno vlogo. Sestavil me je skupaj in kar solidno odtekla tretji krog. Okrep\u010devalnice so bile \u017ee zelo izpraznjene, teko\u010dina pa sparjena, tako da sem spravila vase premalo kalorij. Ker je zmanjkalo plasti\u010dnih lon\u010dkov, smo v posmeh vsem protikoronskim ukrepom pili vodo iz iste plastenke. Po tretjem krogu sem pritekla na obrat prazna in omoti\u010dna. Du\u0161an je potreboval naslednjo serijo spodbudnih besed, da me je spravil v pogon. Spomnila sem se tudi na vse zveste navija\u010de, ki so me podpirali pri mojem \u0161portu in na dan tekme mislili name. \u010ce \u017ee sama pri sebi nisem ve\u010d imela motiva, sem vsaj njim dolgovala, da pridem v cilj. Pa Beti in Du\u0161anu, ki sta zaradi naju pri\u0161la v Avstrijo. Pa Igorju, ki se je trudil sestavljati program treninga v skladu z najino \u017eeljo, da \u010dim ve\u010d treningov opravila skupaj in bil hkrati prisiljen odkrivati toplo vodo v novih okoli\u0161\u010dinah. Predvsem pa nama, ki zaradi priprav skupaj sploh \u0161e nisva izkusila \u201cnormalnega\u201d \u017eivljenja.<\/mark><\/p>\n\n\n\n Zno\u010dilo se je \u017ee in zadnjih 10 km sem bolj prehodila kot pretekla. Mimoido\u010di sprehajalci so mi ploskali in me spodbujali, meni pa je bilo nerodno, da se \u0161e vedno potikam po ulicah Podersdorfa. \u017de v trdi temi sem s \u010dasom 13:23:29 pritekla v cilj, vesela, da je agonija za mano in da sem kljub vsemu kon\u010dala svoj drugi IM. Moje razo\u010daranje je bilo seveda neizmerno, nisva pa niti kasneje, po prespani no\u010di, na\u0161la povsem jasnega razloga, zakaj se je tekma zalomila. \u0160e najla\u017eje bi izpostavila veter, ki sem ga morda vzela \u0161e premalo resno. Sicer pa se je izkazalo, da je triatlon \u0161port, kjer se mora za uspeh v celoto sestaviti cela vrsta dejavnikov. Ali kot sem prebrala na transparentu neke navija\u010dice ob progi: if triathlon was easy, everyone would do it.<\/mark><\/p>\n\n\n\n BP: Glede mojega nastopa pa je bila moja prva misel, zakaj sem menjavo kolo-tek vzel bolj le\u017eerno, morda je bila pa ravno ta dodatna minuta tista, ki mi je prepre\u010dila rezultat pod 11h? Sledilo je razmi\u0161ljanje, kje na kolesu je bil izgubljen \u010das, mogo\u010de v \u010detrtem krogu, ko sem moral odto\u010diti, ali odlo\u010ditev, da se na okrep\u010devalnici ustavim v vsakem krogu? Kaj pa tek, ali bi se dalo 1 min hitreje, \u010de ne bi bilo kr\u010dev? Ko gleda\u0161 nazaj se seveda vse zdi enostavno in logi\u010dno, med samo tekmo, kot je IM, je pa vse nekaj drugega. \u017de na polovici teka sem razmi\u0161ljal: \u201cVsega imam \u017ee dosti! Ali mi je tega res treba? To je gotovo in nepreklicno moj zadnji IM!\u201d Ko kasneje analiti\u010dno pogledam rezultat si pa moram priznati, da se mi je letos skoraj vse poklopilo in da sem \u0161el odli\u010dno. Plavanje je \u0161lo po planih (upo\u0161tevajo\u010d po\u0161kodbo in korono), \u010de na kolesu ne bi pihalo, bi bil lahko \u010das 10-15 min hitrej\u0161i, tek je bil pa dejansko hitrej\u0161i od na\u010drtovanega. V idealnih razmerah bi bil rezultat okrog 10:45h, kar je v tem trenutku blizu mojega maksimuma. Sedaj, slab mesec po IM, \u0161e vedno nisem prepri\u010dan, ali bom \u0161e kdaj delal IM distanco. Glede na vlo\u017een trud, koli\u010dino treninga in starost ne vem, ali sem sposoben \u0161e kaj bistveno izbolj\u0161ati rezultat. \u0160e pomembnej\u0161e vpra\u0161anje pa je, ali sem pripravljen na vso odrekanje, ki ga taka odlo\u010ditev potegne za sabo. IM ni zgolj dan trpljenja, je precej ve\u010d! Je ve\u010d mesecev treningov, odrekanj, utrujenosti, potrtosti, iskanja motivacije, zanemarjanja najbli\u017ejih, prijateljev, nedru\u017eabnost, \u2026<\/mark><\/p>\n\n\n\n Seveda pa ni vse samo slabo. Ko se telo regenerira in v spominu zabri\u0161ejo travme in te\u017eki trenutki, v ospredje stopijo pozitivni spomini. Spomini na vse lepe trenutke, uspe\u0161no opravljene treninge, prete\u010dene kilometre, prevo\u017eene razdalje in preplavane dol\u017eine, klubska dru\u017eenja, priprave, novi, skozi trening odkriti kraji, predvsem pa na uspe\u0161no zaklju\u010den IM. \u0160ele takrat se resni\u010dno zave\u0161, kaj ti je uspelo: \u201cSem ve\u010dkratni IronMan!\u201d. In res je, kar pravijo \u0161ampioni: \u201cPain is just temporary but success last forever!\u201d<\/mark><\/p>\n\n\n\n Kako naprej? Vsaj v naslednjem letu si oba \u017eeliva nekaj odrekanj nadoknaditi in u\u017eivati tudi v drugih stvareh, kot so hribi, trail teki, izleti, potovanja, popoldanska kavica,… Prav gotovo pa bova ostala aktivna, trenirala, se udele\u017eevala 3k \u0161port aktivnosti in v sklopu kluba \u0161e naprej nastopala na razli\u010dnih tekmovanjih v plavanju, teku, kolesarjenju in seveda triatlonu. Na koncu \u0161e zahvala klubskim kolegom za vse skupne treninge in bodrenje ter seveda Igorju, za vse nasvete, na\u010drtovanje treningov, spodbudo in vodenje, posebej pa za to, da sva oba kon\u010dala IM. Bojan svojega tretjega v \u0161tirih letih in Barbara drugega zapored.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" To poro\u010dilo bo dolgo, zlasti njegov uvodni del, tako kot je bila dolga najina pot do IM tekme. V resnici bi se moralo imenovati IM Vitoria-Gasteiz, pa potem SP Almere, pa morda Polakman, pa ExtremeMan je bil spet v igri…. Ampak pojdimo lepo po vrsti. Odlo\u010ditev za nov IM, s katerim naj bi tokrat opravila […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2301,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-2297","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2297","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2297"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2297\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2299,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2297\/revisions\/2299"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2297"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2297"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2297"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"IMP3\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP3.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP4\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP4.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP5\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP5.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP6\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP6.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP7\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP7.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP8\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP8.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP9\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP9.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP10\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP10.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP11\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP11.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP12\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP12.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP13\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP13.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP14\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP14.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP15\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP15.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP16\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP16.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"IMP17\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/galerije\/IM%20PODERSDORF\/IMP17.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n