{"id":2261,"date":"2024-01-25T23:16:04","date_gmt":"2024-01-25T22:16:04","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2261"},"modified":"2024-01-25T23:16:04","modified_gmt":"2024-01-25T22:16:04","slug":"od-velike-do-odpovedane-franje-z-vmesno-polovicko-andreja-markovic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2261","title":{"rendered":"Od velike do odpovedane Franje (z vmesno polovi\u010dko), Andreja Markovi\u010d"},"content":{"rendered":"\n

Kaj pa, \u010de bi bila tudi jaz zraven \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sem po prvi izvedbi koprskega Ironmana 70.3 Igorju \u010destitala za osebni in klubski uspeh, mi je napisal: \u00bb\u2026 samo malo ve\u010d samozavesti rabi\u0161 in bo\u0161 zraven<\/em>.\u00ab To mi torej manjka. Ne fizi\u010dna kondicija, ne disciplina, ne \u0161portni talent, ne mladost, ampak zaupanje, da zmorem. Takrat sem se za\u010dela spra\u0161evati, kaj me blokira, da ne verjamem v svoje sposobnosti, in pri\u0161la do zaklju\u010dka: Mala Franja.<\/p>\n\n\n\n

Franja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Franja je \u017ee ve\u010d kot desetletje na\u0161a dru\u017einska fora. Z njo je kot gimnazijec za\u010del moj David, potem se mu je pridru\u017eil Tomo, nato jaz in nazadnje \u0161e Sara. Na\u0161e leto se je delilo na \u017eivljenje pred Franjo in po njej. Zbirali smo kolesarske kilometre in ko je bila za nami, smo za\u010deli na\u010drtovati druge po\u010ditni\u0161ke dogodiv\u0161\u010dine. Mala Franja je bila zame tudi sinonim maksimalnega fizi\u010dnega napora. Vedno sem dirkala v rde\u010di coni, lovila zavetrje svojega mo\u017ea ali (\u010de njega ni bilo) kogarkoli \u017ee. Po \u0160kofji Loki sem redno do\u017eivljala krizo in se jezila sama nase. Sedem let zapored sem sre\u010dno prevozila cilj, ampak vedno izmu\u010dena. V \u0161otoru z gasilskimi mizami sem vase komaj spravila tistih pet makaronov. \u010ce bi mi kdo rekel, naj grem pred tak\u0161nim kolesarjenjem odplavat dva kilometra in po njem odte\u010d polmaraton, bi ga nekam poslala, ker bi se mi zdelo, da se gotovo iz mene dela norca.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce ho\u010dem na triatlon srednje distance, moram torej prese\u010di odnos do Male Franje. Kako? Ja, tako, da grem raje na Veliko. \u010ce mi ta uspe \u2026 potem si morda lahko upam sanjati tudi o \u010dem ve\u010djem … Igor je po moje \u017ee pred mano vedel, kako bo z mano v letu  2019 in mi od marca naprej sestavljal treninge. Ha, ha \u2012 kogojevske treninge.<\/p>\n\n\n\n

Junija je bila torej na vrsti Velika Franja. Bila sem netrenirana. Pred nastopom sem imela posvet z Igorjem, ki mi je kurjenje energije na dalj\u0161i tekmi razlo\u017eil s prispodobo o v\u017eigalicah \u2012 o tistih v\u017eigalicah, ki sem jih vedno pokurila na preteklih maratonih. Za samo dirko sem imela \u010dudovito podporo. Namesto darila za rojstni dan se je David iz Nem\u010dije pripeljal v Ljubljano, s seboj vzel \u0161e kolesarskega prijatelja Stephena, samo zato, da sta mi na tekmi delala zavetrje in vozila v tempu, ki mi je ustrezal. Nisem gonila do maksimuma. Nisem delala neumnih intervalov, s katerimi bi ulovila skupino pred seboj, pazila sem, da mi sr\u010dni utrip ni pobegnil v vi\u0161ave in ves \u010das srkala energijski napitek. Na Kladju sta nas s sve\u017eimi bidoni pri\u010dakala \u0161e Filip in Ralica. Ko je Davidu v \u0160kofiji Loki po\u010dila guma in mi je ostal samo \u0161e en pomo\u010dnik, sem za\u010dela opazovati svoje telo, ali bo nastopila tista znana kriza iz preteklih let ali ne. Ni\u010d. Po Dunajski sva vlekla par kolesarjev in mlaj\u0161a ruska tekmovalka za hrbtom je za\u010dela vriskati od navdu\u0161enja in me spra\u0161evati: \u00bbAren’t you happy? It’s almost over<\/em>.\u00ab \u010cudno sem jo pogledala, saj niti za trenutek nisem pomislila, da mi je prete\u017eko. Po \u0160martinski sva s Stephenom od\u0161printala do cilja. Namesto povpre\u010dne hitrosti 30 km\/h (tj. top hitrost prej\u0161njih let), sem jo imela 28,3. Pa kaj! Pet ur in pol napora z nasmehom. \u010cas, ki ni ni\u010d posebnega glede na splo\u0161no razvrstitev, pa je kljub temu krasen za mojo kategorijo tekmovalk, v kateri smo se zna\u0161le le \u0161tiri udele\u017eenke, od tega dve pogumni kolesarki iz cele Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Priprave na Koper<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po Franji sem \u0161e malo oklevala, nato pa ob spodbudi 3K-jevcev in po Igorjevem \u017eegnu 2. julija vpla\u010dala \u0161tartnino za koprski Ironman 70.3. Ogromno mi je pomenilo \u017ee to, da sem zbrala pogum in se prijavila. Tudi \u010de navsezadnje ne bi pri\u0161la do cilja, si vsaj nikoli ne bom o\u010ditala, da nisem niti poskusila. V dolgih julijskih dnevih sem kljub vro\u010dini in \u0161tevilnim delovnim obveznostim na\u0161la \u010das za predpisane razdalje, sem pa bila na koncu meseca od vsega \u017ee po\u0161teno utrujena.<\/p>\n\n\n\n

Avgust je moj dopustni\u0161ki mesec, ki ga tradicionalno pre\u017eivljam na Pagu, kar v \u0161portnem smislu pomeni d\u017eoging ob doma\u010di obali ali kolesarjenje na relaciji Novalja\u2012Lun. Toda tokrat v Training Peaksu ni bilo napisano \u00bbiz Luna se odpelje\u0161 na burek v Novaljo<\/em>\u00ab, ampak npr. \u00bb90 minut ravnina<\/em>\u00ab ali \u00bb2-krat 15 minut klanec<\/em>\u00ab. Kje naj na Pagu najdem ravnino? Kje varne 15-minutne klance? Skratka, kolesarski na\u010drt sem sproti prilagajala terenu. Za plavanje so bile razmere idealne in po izku\u0161nji z junijskega olimpika sem se v\u010dasih pognala tudi v bolj valovito morje. V najlep\u0161em spominu pa so mi ostali teka\u0161ki treningi. Razdalje, tempo, intervali spet niso \u0161li to\u010dno po trenerjevih navodilih, sem pa zato v prijetni dru\u017ebi naredila bistveno ve\u010d teka\u0161kih ur in razdalj. Pridru\u017eila sem se teka\u010dem, ki jih okoli sebe zbira navdu\u0161eni maratonec Berislav Soka\u0107, lastnik firme Runcroatia. Vsakokrat smo se dobili na drugi lokaciji tega pre\u010dudovitega otoka, tekli pa ostrem kamenju v divji naravi. V\u010dasih pod \u017ego\u010dim soncem, v\u010dasih v pa\u0161ki burji \u2012 gor, dol, gor, dol. Moj avgust je bil maksimalno aktiven in hkrati u\u017eiva\u0161ki.<\/p>\n\n\n\n

\"AM2\"\/<\/figure>\n\n\n\n

S septembrom se je mo\u010dno pribli\u017eal datum moje prve polovi\u010dke. Pri\u010dakovala sem, da se bo \u0161tevilo ur treninga zmanj\u0161alo, ampak \u0161e vedno se je vrtelo okoli 12 do 13 ur na teden, le teden pred tekmo malo manj. Za\u010dele so se slu\u017ebene obveznosti in stresni trenutki, ob katerih sem skoraj pozabila, da bi bil \u017ee \u010das za tremo. V za\u010detku septembra smo imeli \u0161e en trening v Kopru, na katerem naj bi po kolesarjenju tudi eno uro tekli. Zaradi slabe vremenske napovedi smo Jana, Tomo in jaz \u0161tartali pred dogovorjenim \u010dasom. Ko smo se spu\u0161\u010dali s \u010crnega Kala, se je za\u010delo nevarno bliskati in grmeti, tako da smo se raje ustavili v lokalu ob cesti in medtem opazili ostale 3K-jevce, ki so pogumno \u0161vignili v \u010drnino na obzorju. Kmalu se je neurje spremenilo v lahkoten de\u017e, zato smo se odlo\u010dili odvoziti celotno traso. Vzpon na Sv. Antona je bil spolzek in gume so zdrsavale po asfaltni povr\u0161ini. Na spustu proti Kopru me je po\u0161teno treslo, zaradi mokre ceste pa smo vsi trije vozili kot po jajcih. Na parkiri\u0161\u010du sva se z Jano preobuli v superge in se premo\u010deni do ko\u017ee odpravili te\u010d proti Izoli. Tomo je v avtu zaspal. De\u017e je \u0161e vedno enakomerno padal. Radovedno sem opazovala, kaj se bo po prevo\u017eenih 90 kilometrih za\u010delo dogajati z mojimi nogami. Tekla sem, tekla \u2026 do Izole in nazaj v tempu, ki sem ga lani dosegla na ljubljanskem polmaratonu. Po eni uri sva z Jano obkljukali trening in obe sva se strinjali, da sva pripravljeni. Samozavest na vi\u0161ku.<\/p>\n\n\n\n

Malo pred 22. septembrom sem se \u0161e enkrat posvetovala z Igorjem. Izra\u010dunal mi je, koliko OH naj si pripravim v bidone, koliko gelov zau\u017eijem med tekom. Pa \u0161e vsa pravila, protokol in mo\u017ene zaplete. Rekel je, naj ne pri\u010dakujem, da bo mi \u0161el tek tako dobro kot prej\u0161nji\u010d v de\u017eevnem Kopru. Povedal mi je, kak\u0161ni so znaki krize in kako naj ukrepam. Spomnil me je na \u00bbv\u017eigalice\u00ab in mi zabi\u010dal, naj ves \u010das kolesarim z rezervo, maksimalni pulz na klancih naj ne prese\u017ee 160. Spet se me je lotilo strahospo\u0161tovanje, \u010deprav mi je zagotovil, da sem dobro pripravljena.<\/p>\n\n\n\n

Dan pred tekmo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V soboto pred tekmo smo zajtrkovali in pade ena nepomembna izjava. Kar tako so se mi ulile solze. Umaknila sem se in takoj sama pri sebi vedela, da je to le znak, da je v meni preve\u010d nakopi\u010dene napetosti. Filip in Tomo sta me prijazno spra\u0161evala, kaj je narobe. Rekla sem, da \u017eelim, da je moja dru\u017eina v nedeljo z mano od za\u010detka do konca, tudi \u010de me bodo videli samo za par sekund, tudi \u010de jim bo sedem ur dolg\u010das. Kaj \u010de se fizi\u010dno ali psihi\u010dno sesujem? Koga naj pokli\u010dem tam sredi Istre? \u017delela sem ob\u010dutek, da so v bli\u017eini. Zagotovili so mi, da pridejo \u017ee pred \u0161tartom.<\/p>\n\n\n\n

Potem sem se odpeljala po Jano in \u010drta proti Kopru. Hotelska soba \u0161e ni bila pospravljena, ampak na sre\u010do sva lahko vseeno odlo\u017eili prtljago. Nato sva se odpravili na registracijo, podpisali dokumente, prejeli \u0161tartni paket s torbo, vre\u010dkami, \u0161tevilkami \u2026 \u017deleli sva oddati kolo, ampak nisva \u0161e imeli pripravljenih vre\u010dk s teka\u0161ko in kolesarsko opremo, saj je bila najina prtljaga \u0161e vedno v improviziranem hotelskem skladi\u0161\u010du. Na sre\u010do se nama je pridru\u017eil \u0161e so\u010dlan Filip in nama pomagal, da sva kon\u010dno napolnili vre\u010dke. Vsi trije smo drug ob drugem preverili, \u010de je na\u0161a oprema okej ter oddali kolesa in opremo. Sledil je sestanek z navodili za tekmovalce, na katerem je bila po moji presoji ve\u010dina govora le o kazenskih karton\u010dkih.<\/p>\n\n\n\n

\"AM3\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Po sestanku smo imeli \u010das za kosilo, ogled prizori\u0161\u010da in stojnic. Tale IM je kar dober biznis! V dru\u017ebi Jane in Filipa mi je popoldne minilo brez posebne napetosti. Potem pa \u2012 \u010dim prej v posteljo z budilko, nastavljeno na tri ure pred \u0161tartom. Pono\u010di sem se zbujala, vendar sem si v polsnu dopovedovala, da moram biti mirna in spro\u0161\u010dena.<\/p>\n\n\n\n

Dan D<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V hotelu so na najino \u017eeljo pripravili zajtrk pol ure prej. Goltala sem \u017eemljice z marmelado in komaj vase spravila \u0161e eno banano. Trema je bila na pohodu. Trenutek, ko je tesnoba dosegla vi\u0161ek, je bil ob vstopu v menjalni prostor. In prav tam je bil trener Igor z ravno prav spodbudnimi besedami in nasmehom. On \u017ee ve, tak\u0161ni avtoriteti pa\u010d zaupa\u0161.<\/p>\n\n\n\n

3K-jevci smo imeli kolesa na kupu, kar je bilo izjemno prakti\u010dno. Aljo\u0161a je Jani in meni \u0161e enkrat preveril pritisk v zra\u010dnicah. Sicer pa so se kar vrstili znani obrazi v zelenih dresih. Vmes sem tudi dobila sporo\u010dilo, da je moja dru\u017eina \u017ee v Kopru. V hrupni mno\u017eici sem na sre\u010do hitro na\u0161la mo\u017ea in Saro, da sta mi vzela telefon in avtomobilske klju\u010de, me \u0161e fotografirala, nato sem jima pomahala in se z Jano prerinila na \u0161tart za plavanje. Na\u010drt je bil, da greva v cono 35\u201240 minut, ampak ob najinem prihodu je bilo \u017ee vse napolnjeno. Pravzaprav ne maram mno\u017eice. Nelagodno mi je bilo ob pogledu na \u0161iroka ramena sotekmovalcev. Kako naj bom hitrej\u0161a od teh mi\u0161i\u010dnjakov? Jano sem potisnila, da se je zrinila \u010dim bolj naprej, sama pa sem se raje dr\u017eala neke malo manj nabildane udele\u017eenke, s katero sva se strinjali, da je cona 40\u201245 super.<\/p>\n\n\n\n

Plavanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvi\u010d sem do\u017eivela roling \u0161tart in se pognala v vodo. Morje je bilo mirno, vetra ni bilo, v neoprenih nas ni zeblo. Plavala sem spro\u0161\u010deno, ampak po mojem mnenju \u0161e vedno energi\u010dno \u2013 pa\u010d v toku z drugimi plavalci. Nekajkrat sem se zna\u0161la v \u0161karjicah med dvema plavalcema in za trenutek spustila tempo, da ne bi bila dele\u017ena udarcev, potem pa nadaljevala v smeri \u010dim bli\u017eje naslednji boji. Med plavanjem nas je na delu morja zajel roj zdrizastih morskih klobukov in upala sem, da med njimi ni kak\u0161ne zoprne meduze. Vidljivost je bila super, o\u010dala se mi niso rosila in plavalni del mi je minil, kot bi mignil.<\/p>\n\n\n\n

Prvo tranzicijo sem izvedla premi\u0161ljeno in ko sem si nadela \u010delado in o\u010dala, sem se ozrla po menjalnem prostoru. Velik del kolesarjev je bil \u017ee na poti. No, pa saj ne tekmujem z njimi, to tekmo delam izklju\u010dno zase. Zavrtela sem pedala \u2026<\/p>\n\n\n\n

Kolesarjenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kolesarjenje je moja paradna disciplina in sam napor me sploh ni skrbel. Tolikokrat prej sem prevozila to traso, da sem poznala klance in spuste na pamet. Imela pa sem druge skrbi: kaj \u010de mi po\u010di guma, kaj \u010de bo pihal \u010delni veter, kaj \u010de bom imela premajhno distanco do naslednjega kolesarja \u2026 Kolesarjenje \u017ee zaradi varnosti zahteva zelo veliko mere koncentracije, jaz pa sem poleg tega \u0161e ves \u010das nekaj ugibala: a grem prepo\u010dasi, a se mi koga spla\u010da prehiteti, a vozim s primerno rezervo \u2026 \u0160ele ko se pri Ospu klanec postavi navpi\u010dno, sem se zavedla prednosti doma\u010dega terena. Nekaj kolesarjev okoli mene je dobesedno obstalo. Na Garminu sem spremljala svoj sr\u010dni utrip in se lotila prehitevanja. Sicer pa na cesti ni bilo prevelike gne\u010de. Ko sem se vzpenjala po slikovitih \u010drnokalskih ovinkih, so se \u0161tevilni \u017ee spu\u0161\u010dali. Gledala sem njihova kronometrska kolesa in se \u010dudila hitrosti. Kmalu sem bila tudi jaz na vrsti za spust in za\u010dutila sem, kako me zebe. Mi\u0161ice so postale trde in moje motori\u010dne sposobnosti omejene. Nekje vmes na spustu me je \u010dakal moj najmlaj\u0161i navija\u010d in glasno navijal, (doma pa je komentiral, da moram izbolj\u0161ati tehniko pri spustih). Komaj sem \u010dakala, da se spet za\u010dnemo vzpenjati, da se ponovno ogrejem. Na za\u010detku drugega vzpona me je prehitela Marjanca, odli\u010dna kolesarka moje kategorije. Imela sem jo pred seboj na vidiku in ji posku\u0161ala slediti. Na Sv. Antonu je za\u010delo de\u017eevati. Tudi tu me je izza ovinka pri\u010dakal del moje navija\u0161ke ekipe \u2012 Sara in Tomo, ki sta z druge smeri prikolesarila do tja. Res lep ob\u010dutek. Kot mama sem najprej pomislila, \u010de tudi Saro zebe, ampak imela je jakno in pod njo najbr\u017e suh kolesarski dres. Vremenske razmere so postale skoraj identi\u010dne kot na zadnjem de\u017eevnem treningu, le da sem imela tokrat na sebi manj plasti obla\u010dil. Treslo me je. Marjanca mi je na spustu pobegnila izpred o\u010di. Na sre\u010do se je kolesarjenje bli\u017ealo koncu. Na ostrem ovinku pri Babi\u010dih je nekega kolesarja tik pred mano spodneslo, tako da je grdo podrajsal po grobem asfaltu. Imela sem kak\u0161no sekundo, da sem se odpela s pedal, previdno zabremzala in upala, da ne tre\u0161\u010dim \u0161e jaz. Na sre\u010do so imele moje gume dober oprijem, tako da sem zaob\u0161la ponesre\u010denca ter nadaljevala \u0161e zadnji ravninski del.<\/p>\n\n\n\n

Na drugo menjavo sem pri\u0161la premra\u017eena in upala sem, da se vse skupaj ne bo kon\u010dalo s prehlajenimi ledvicami ali mehurjem. Najprej sem poiskala strani\u0161\u010de, se v preozki umazani kabini mu\u010dila z odpenjanjem premo\u010denega dresa, pa \u0161e elastika s \u0161tevilko ni bila prav ni\u010d priro\u010dna. Nekako sem zmotovilila in nato nadaljevala pot do \u0161otora za preobla\u010denje. \u0160e zadnje dejanje \u2012 tek.<\/p>\n\n\n\n

Tek<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ce sem za plavanje vedela, da zmorem, in za kolesarjenje, da mi bo ob zmerni hitrosti mala malica, sem bila glede teka v dvomih. Mnoge triatlonce sem spra\u0161evala, kaj se dogaja v njihovih glavah, ko te\u010dejo: \u00bbPa ni\u010d. Odklop<\/em>,\u00ab je najpogostej\u0161i odgovor. In kaj naredijo, \u010de jih zagrabi kriza: \u00bbPa \u010daka\u0161, da mine. Ne odneha\u0161, ker si v to vlo\u017eil toliko truda<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

No, jaz ne znam misliti na ni\u010d. Jaz moram imeti misli aktivne. In doma sem si sestavila na\u010drt, da bom vsak kilometer tekla za nekoga ali za nekaj: za ljudi, ki jih pogre\u0161am, za bli\u017enje, ki se borijo z boleznijo, pa za vse moje ljub\u010dke zlate (na sre\u010do imam veliko dru\u017eino). Tako sem z vsakim kilometrom misli preusmerila na naslednjo to\u010dko na seznamu in si v ritmu korakov ponavljala, da prosim, molim, se borim za to in to, za tega in tega \u2026 Bila sem popolnoma umirjena, sr\u010dni utrip in tempo sta bila ves \u010das enaka, kot da bi mi zamrznil ekran\u010dek na uri. Ritem teka so mi prekinjale le okrep\u010devalnice, na katerih sem obvezno vzela kozar\u010dek vode in si v usta stisnila energijski gel. Ko sem v Izoli obrnila smer in se zavedla, da je cilj tako reko\u010d na dlani, sem pospe\u0161ila. Zdaj mi ni bilo ve\u010d treba paziti na rezervo, zdaj sem lahko dala vse od sebe. Tomo se je ob obalni cesti s kolesom vozakal gor in dol in opazila sem njegov napeti izraz. \u00bbV redu sem<\/em>,\u00ab sem mu parkrat zaklicala, da ga ne bi skrbelo. Kake \u0161tiri kilometre pred ciljem se je tekmovalka pred mano sesedla. Tomo in dve prostovoljki so ji prisko\u010dili na pomo\u010d. Jokala je, da \u017eeli priti do cilja, oni pa so klicali re\u0161ilca.  Od\u0161tevala sem \u0161e zadnje kilometre in tekla za zadnje osebe z mojega seznama.<\/p>\n\n\n\n

Dvajseti kilometer in \u0161e malo \u010dez pa sem tekla zase: hvale\u017ena, ker lahko po\u010dnem tako trapaste stvari, kot je tale polovi\u010dka. Hvale\u017ena, ker sem zdrava, brez padcev, po\u0161kodb, bole\u010din. 113 kilometrov na lastni pogon brez po\u010ditka, brez krize. Ko sem pre\u010dkala cilj, sem sli\u0161ala svoje ime, drugega pa ni\u010d. Sara mi je povedala, da je napovedovalec povedal, da sem \u010dlanica kluba 3K \u0160port in da je trener gotovo ponosen na vse nas.<\/p>\n\n\n\n

Na cilju<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"AM6\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V ciljnem prostoru so me ogrnili v folijo, vzela sem kolajno in majico z napisom FINISHER in \u0161la ven iskat svojo dru\u017eino. To je to. Ker s svojimi dru\u017einskimi \u010dlani nisem mogla v \u0161otor z okrep\u010dili, sem se raje preoblekla, poskrbela za kolo in opremo, nato pa smo \u0161li na pico. Nazadnje sem si nujno morala kupiti \u0161e eno lepo maj\u010dko, tisto, na kateri so natisnjena vsa imena udele\u017eencev.<\/p>\n\n\n\n

Prvi Ironman 70.3 je bil za mano. Nova in nora izku\u0161nja ob podpori mojih najdra\u017ejih in mojih \u0161portnih prijateljev. Zadnji\u010d me je prijateljica vpra\u0161ala, kaj pravi moj mo\u017e na to, da toliko \u010dasa posvetim \u0161portu. \u2012 \u00bbNi\u010d ne re\u010de, ampak velik del kolesarskih in teka\u0161kih treningov naredi z mano. Bohnedaj, da bi bila v \u010dem bolj\u0161a kot on, haha \u2026\u00ab<\/em> Moji trije otroci pa so itak moji najve\u010dji navija\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Vikend po tekmi sem pre\u017eivela na Pagu, tokrat kot podporna ekipa Filipu na surferski prireditvi Shimuni Open. S ponosom sem tako v soboto kot v nedeljo oblekla svoji novi maj\u010dki z napisom Ironman.<\/p>\n\n\n\n

Razmislek po tekmi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od treh \u0161portnih disciplin sem dosegla najbolj\u0161i rezultat na teku, nato na plavanju in najslab\u0161ega na kolesu \u2012 gotovo sem vozila s preve\u010d rezerve. No, morda pa sem se iz kolesarke prelevila v triatlonko.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e malo statistke oz. nekaj podatkov z Garmina (od 1. januarja do 22. septembra 2019): skupaj 452 ur aktivnosti, tj. 13 ur\/na teden, od tega 188 km plavanja, 4.020 km kolesarjenja in 850 km teka; pa 45 ur vadbe za mo\u010d in pozimi 165 km teka na smu\u010deh. Rezultate s tekme pa mirno poguglajte na spletnih straneh. Vem, da se sli\u0161i obrabljeno, ampak \u2026 bila sem sre\u010dna in ponosna sama nase.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pa naprej?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kolo sem obesila v gara\u017eo, kjer je \u2013 polepljeno s koprskimi \u0161tevilkami \u2013 \u010dakalo kar nekaj \u010dasa, preden sem z njim nekega lepega jesenskega dne zaklju\u010dila sezono. Plavalni treningi se v jesenski sezoni \u0161e niso za\u010deli. Nadaljevala sem z obiskovanjem bli\u017enjega trening centra Mateja Markovi\u010da, kjer mi sklece, po\u010depi in voja\u0161ki poskoki minejo najhitreje. Ostal mi je \u0161e tek \u2026<\/p>\n\n\n\n

Zadnji mo\u017eni trenutek sem oddala prijavnico na Ljubljanski maraton. Tokrat se nisem \u017eelela preizku\u0161ati v vzdr\u017eljivosti, ampak me je zanimalo, ali lahko z vsemi temi urami treningov izbolj\u0161am \u010das na 10 kilometrov. Zadnjo oktobrsko nedeljo zjutraj sva se s Saro, ki se je javila, da mi gre za zaj\u010dka, zdrenjali v eno od prvih \u0161tartnih con. Prvi in drugi kilometer se je za\u010del z malce prerivanja in prehitevanja, potem pa sva na\u0161li svoj prostor in druga ob drugi tekli, kakor hitro je \u0161lo, brez popu\u0161\u010danja. Nikoli prej v \u017eivljenju in nikoli po tem dnevu nisem tekla s tak\u0161nim tempom. Rezultat 49:40. Kako mi je to uspelo, mi \u0161e danes ni jasno. A je to vzdu\u0161je? Adrenalin? Tekmovalnost? Rezultat sistemati\u010dnega treninga? Pojma nimam.<\/p>\n\n\n\n

\"AM4\"\/<\/figure>\n\n\n\n

S tem tekom se je moje \u0161portno leto zaklju\u010dilo. Novembra sem za dva tedna odpotovala v Indijo, ker smo bili z dru\u017eino povabljeni na tradicionalno poroko. Nekaj dni pa smo izkoristili tudi za turizem. Moje atletsko telo, \u0161portne majice in svetli lasje so na dale\u010d izstopali in v mno\u017eici drobcenih \u010drnolasih Indijk v \u010dudovitih tradicionalnih obla\u010dilih. Popolnoma drug svet. Onesna\u017een zrak, prometne in gne\u010de polne ulice \u2026 Tukaj na rekreacijo ne more\u0161 niti pomisliti. Kako sem se razveselila skupine mladih, ki so tekli v parku pred Taj Mahalom! In enkrat sem na avtocesti snemala skupino kolesarjev v \u010disto pravih dresih \u2013 po moje so bili pripadniki policijske enote \u2013 ki so se vozili med tovornjaki, avtomobili, vozovi in kravami \u2026<\/p>\n\n\n\n

\"AM5\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Domov sem se vrnila poduhovljena. Ne zaradi vpliva kak\u0161ne vzhodnja\u0161ke religije, ampak zato, ker mi je Indija res dala misliti: o tem, da sem in smo presneto privilegirani. Imamo ulice in ceste, kjer lahko te\u010demo in kolesarimo, na pa da bi na njih \u017eiveli. Imamo vode, v katerih lahko plavamo, ne pa da bi v njih opravljali jutranjo toaleto. In imamo sinje modro nebo \u2026 Tako se je izteklo moje \u0161portno leto.<\/p>\n\n\n\n

Pandemija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za leto 2020 si enostavno nisem mogla zadati novih ve\u010djih \u0161portnih ciljev, kot da bi slutila, da nekaj ne bo \u0161lo po na\u010drtih. Na za\u010detku januarja sem si rekla, da \u010de vsaj ponovim dose\u017eke preteklega leta, bo \u017ee dovolj: Franja, koprska polovi\u010dka, morda vmes \u0161e kak\u0161na la\u017eja tekma za trening. Ampak pri\u0161la je pandemija, karantena \u2026 Zaprti bazeni, telovadnice, prepoved dru\u017eenja in gibanja izven meja svoje ob\u010dine. S tesnobnim ob\u010dutkom sem se za\u010dela spra\u0161evati, ali je \u0161e smiselno na\u010drtovano trenirati. Za koga in za kaj? Zakaj?<\/p>\n\n\n\n

Za koga? \u2013 Treniram zase. In za vse tiste, ki tega ne morejo, ker so zboleli ali obnemogli. S tem izra\u017eam hvale\u017enost, ker mi je dano, da to po\u010dnem.<\/p>\n\n\n\n

Za kaj? \u2013 Zdaj gotovo ne za nobeno tekmo v \u017eivo. Za bolj\u0161e po\u010dutje, za fit telo, za mentalno higieno. Da zmorem potem po ure in ure sedeti pred ra\u010dunalni\u0161kim zaslonom in izvajati pouk na daljavo.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj? \u2013 Ker ne morem druga\u010de. Ker si moram dvigniti sr\u010dni utrip in se nadihati s polnimi plju\u010di, prav tako, kot moram zjutraj spiti kavo ali pono\u010di odspati osem ur. Ker imam rada red in rutino. Ker rada obkljukam predvidene opravke. Ker rada prilezem na vrh klanca. Ker je spust v dolino tako spro\u0161\u010dujo\u010d. Ker je u\u017eitek pre\u010dkati cilj, tudi \u010de odte\u010dem samo en krog in cilj predstavljajo vrata mojega doma.<\/p>\n\n\n\n

Prvo za\u0161\u010ditno masko v \u017eivljenju sem si nadela v Delhiju, ko nisem mogla dihati v smogu in z za\u010dimbami napolnjenem zraku prenatrpane ulice. Zdaj si za\u0161\u010ditno masko natikam v doma\u010dem okolju. Roke sem si neprestano razku\u017eevala v Indiji, ker so me vsi svarili pred prebavnimi motnjami. Zdaj si roke razku\u017eujem doma, v avtu, pred doma\u010do trgovino \u2026 Letos se je torej faza \u00bb\u017eivljenja pred Franjo\u00ab malo razvlekla. S \u0161portno dru\u017ebo pa vseeno najdemo alternative: malo se pohecamo z rezultati na Stravi, poklepetamo prek dru\u017eabnih omre\u017eij, si \u010destitamo za virtualne tekme … In jaz \u0161e vedno z veseljem zbiram kilometre \u2013 v mislih vedno tudi za tiste, ki jih ne morejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj pa, \u010de bi bila tudi jaz zraven \u2026 Ko sem po prvi izvedbi koprskega Ironmana 70.3 Igorju \u010destitala za osebni in klubski uspeh, mi je napisal: \u00bb\u2026 samo malo ve\u010d samozavesti rabi\u0161 in bo\u0161 zraven.\u00ab To mi torej manjka. Ne fizi\u010dna kondicija, ne disciplina, ne \u0161portni talent, ne mladost, ampak zaupanje, da zmorem. Takrat […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2262,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[43,40],"tags":[],"class_list":["post-2261","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-druge-tekme","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2261","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2261"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2261\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2263,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2261\/revisions\/2263"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2261"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2261"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2261"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}