{"id":2245,"date":"2024-01-25T23:10:45","date_gmt":"2024-01-25T22:10:45","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2245"},"modified":"2024-01-25T23:10:49","modified_gmt":"2024-01-25T22:10:49","slug":"moja-prva-maratonska-preizkusnja-anja-bajcar-kok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2245","title":{"rendered":"Moja prva maratonska preizku\u0161nja, Anja Bajcar Kok"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih nam \u017eivljenje v enem samem trenutku spodmakne tla pod nogami. Kako se spraviti nazaj v prej za\u010drtano smer ter ohraniti potrebno osredoto\u010denost ob bole\u010dem spoznanju, da \u017eivljenje ne bo nikoli ve\u010d enako tak\u0161nemu, kot smo ga poznali in ga imeli radi prej, sta bila le dva od izzivov, ki sem jih morala nasloviti, ko sem po\u010dasi zbirala drobce mo\u010di po izgubi ene od meni najdragocenej\u0161ih in najpomembnej\u0161ih oseb.<\/p>\n\n\n\n

Tek je moja ljubezen \u017ee od mladih nog in v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih sem v njem pogosto na\u0161la potreben vir mo\u010di in sprostitve. Pa vendar mi je bila sprva \u017ee sama misel nanj obremenjujo\u010da in te\u017eka. Predvsem zato, ker sva z Dragotom vse bli\u017enje teka\u0161ke poti tolikokrat pretekla in predihala skupaj. Dejstvo, da poslej nikoli ve\u010d ne bo tako, je bilo in je \u0161e vedno te\u017eko sprejeti. Vedno bom hvale\u017ena Kaji, ki me je uspela zbezati iz ohromelosti in ko sva sprva skupaj z njo, nato pa \u0161e ob spremstvu Nata\u0161e – Pume, naredili prve teka\u0161ke korake, sem ugotovila, da mi pravzaprav dobro denejo. Prav tako ste mi vsi moji 3k teka\u0161ki prijatelji izkazali toliko potrebne so\u010dutne podpore, da sem se v va\u0161i dru\u017ebi po\u010dutila dobro in so mi bili redni treningi z vami kot neke vrste sidro, ki me je v obdobju neskon\u010dne \u017ealosti, neprespanih no\u010di in ve\u010dno neodgovorjenih vpra\u0161anj uspelo dr\u017eati \u00bbv varnih vodah\u00ab. Za vsak teka\u0161ki korak, ki ste ga v tem obdobju pretekli ali preklepetali skupaj z mano, sem vam neizmerno hvale\u017ena, saj je imel zame bistveno ve\u010djo te\u017eo in pomen, kot ste se tega morda zavedali.<\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010ditev, da se v teh okoli\u0161\u010dinah lotim maratonskega izziva ni izvirala iz motiva, da v treningih utopim vso bole\u010do praznino, ki je zazevala, ali da morda celo ube\u017eim pred njo. Ideja o tem se je pojavila na enem od la\u017ejih teka\u0161kih poletnih treningov, ko se je razvila debata o ciljih, ki \u010dakajo v jeseni. Ko sem bila pri sebi \u017ee skoraj prepri\u010dana, da vse moje \u0161portne cilje prelo\u017eim za nedolo\u010den \u010das, se je v meni tiho oglasila \u017eelja, da kljub vsemu prete\u010dem maraton \u2013 Dragotu v spomin in zanj. Bolj kot sem tej \u017eelji sledila, lep\u0161i in mirnej\u0161i ob\u010dutek me je preplavljal.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Verjamem, da Igor, ki pozna moj precej resen pristop do \u0161portnega treniranja, nad to mojo odlo\u010ditvijo morda ni bil ravno navdu\u0161en, \u010deprav mi tega dejansko ni nikoli pokazal. Glede na to, da dol\u017eino posameznih treningov niti ni takoj pove\u010dal ter da v pogovorih nikoli ni izpostavljal treningov, ki so ostali v statusu \u00bbna\u010drtovano in neizvedeno\u00ab, sem kak\u0161en trenutek v za\u010detku pomislila celo na to, da moje namere ne jemlje povsem resno. Resda so bili v tem obdobju dnevi, ko se je zdelo, da mi gre vse narobe, tudi na poti za dosego maratonskega cilja. \u0160e posebej te\u017eave s kolenom, ki so nastale izven teka\u0161kih treningov, so na trenutke v meni \u017ee skoraj zasejale dvom, da je bila izbira \u017eivljenjskega obdobja za osvojitev maratonske razdalje, prava. A o\u010ditno je bila \u017eelja, da maraton prete\u010dem \u017ee letos, velika, in v tem primeru se je nekako le izkazalo, da najbr\u017e ni povsem iz trte izvita trditev Coelha v knjigi Alkimist, ki pravi, da \u010de si ne\u010desa zares \u017eeli\u0161, stremi ves univerzum k temu, da se to uresni\u010di. Tako so se vse stvari v zaklju\u010dnem obdobju priprav kar same od sebe postavile na pravo mesto. Od nekje se je v mojem \u017eivljenju zopet pojavila Ne\u017eka, ki je s svojim znanjem, pomirjajo\u010do energijo in predpisanimi vajami usposobila koleno brez tega, da bi med terapijami morala za dalj \u010dasa prekiniti s tekom. Teka\u0161ke obremenitve, ki mi jih je v tem obdobju predpisal Igor, so bile sicer nekoliko manj\u0161e, kot sta jih imeli klubski maratonski prijateljici Vesna in Jana, vendar \u0161e vedno dovolj dolge, da se je moje zaupanje v sposobnost prete\u010di 42 kilometrsko razdaljo po\u010dasi poglabljalo. Kljub temu, da je bila moja edina \u017eelja in cilj tega prvega maratona, da ga kje ne polomim toliko, da bi morala odstopiti, ter se s \u010dasom resni\u010dno nisem \u017eelela obremenjevati, se je bilo s pribli\u017eevanjem dneva Ljubljanskega maratona potrebno pogovoriti vsaj o izhodi\u0161\u010dnemu tempu ter predvsem o tempu, ki bi bil lahko prehiter in bi utegnil ogroziti varno dokon\u010danje moje maratonske poti. Glede na Igorjeve izku\u0161nje z mojim sicer\u0161njim razporejanjem hitrosti in mo\u010di na dosedanjih polmaratonskih preizku\u0161njah verjamem, da ga je to morda najbolj skrbelo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

In potem je pri\u0161el dan \u00bbD\u00ab. Za\u010duda me ni grabila kak\u0161na prav posebna trema, tisti metulj\u010dki v trebuhu pa so prav vzpodbudno delovali in v miru sem se po\u010dasi s kolesom odpravila proti Centru. Objela me je energija moje in Dragotove dru\u017eine, najinih otrok, prijateljev, \u0161portnih prijateljev in vseh, za katere sem vedela, da so in bodo ta dan v mislih z mano in z njim. V neke vrste meditaciji ob po\u010dasnem vrtenju pedal sem svoje misli usmerila k Dragotu. Spra\u0161evala sem se, ali bom na teku uspela najti tako \u017eelen stik z njim, ali se bom v tej povezavi soo\u010dala s spro\u0161\u010dujo\u010dimi in lepimi mislimi, ali me bodo morda vrtin\u010dili ob\u010dutki krivde in slabe vesti. V stanju takega razmi\u0161ljanja sem prispela na kraj, kjer smo se na tradicionalnem ogrevanju ter predvsem v duhu deljenja dobrih \u017eelja in vzpodbud dobili s \u010dlani kluba. Preden smo se dru\u017eno zgu\u017evali v startno zono, mi je Igor \u0161e enkrat s precej\u0161njo resnostjo na obrazu podal napotke glede hranjenja, hidracije in razporeditve mo\u010di na celotni razdalji. Slikovito in s \u010dasovnimi podatki podkrepljeno je napovedal, kako se utegne moja pot zavle\u010di, \u010de ga bom poslu\u0161ala le z enim u\u0161esom. Tako sem se v prvem delu maratona \u010dimbolj naravnala na Kajin napotek, da ga oddelam \u00bblagano sportski\u00ab in se v drugi del podam v relativno sve\u017eem stanju. Igor je na razli\u010dnih delih poti vseskozi preverjal tempo in ker je bil ta vseeno nekoliko hitrej\u0161i od predvidenega, je mirno prikimal \u0161ele takrat, ko je pridobil informacijo, da je moj zaznani napor to\u010dno tak\u0161en kot bi moral biti. Prvi del maratona je minil hitro, v mno\u017eici teka\u010dev, vzpodbud in ugodnem tempu sem u\u017eivala v teku. Ko se pot Ljubljanskega maratona razcepi in ve\u010dina polmaratoncev zavije proti cilju, pa se dinamika teka kar naenkrat mo\u010dno spremeni. Ob\u010dutek je bil popolnoma drug in zares sem se uspela sprostiti \u0161ele, ko sem videla, da moj tempo ne pada. Ker je bil mir, sem si v mislih zlahka predstavljala Dragotov teka\u0161ki korak ob svojemu. Iz teh lepih misli me je predramila vzpodbuda Igorja in Marka, ki sta se od nekje pojavila na kolesu ter z ohlajeno (!) vodo skrbela za ustrezno hlajenje in hidracijo svojih klubskih varovancev in kolegov. Podporo smo imeli res profesionalno in ob tak\u0161ni podpori bi bilo kloniti prav nehvale\u017eno! Glede na to, da tako na treningih kot v \u017eivljenju nisem nikdar nepretrgoma pretekla ve\u010d kot 35 kilometrov, sem se spra\u0161evala, kdaj bom utegnila naleteti na krizo. K sre\u010di se je ravno tam nekje pojavila prijazna klubska vzpodbuda in ko sem imela pred sabo \u0161e zadnjih 5 kilometrov, je Igor spustil vajeti, mi dal znak, da lahko pulz dvignem ter odgaram do cilja. Do Kaje, ki nas je vzpodbujala kak\u0161ne 3 kilometre pred ciljem, sem imela ob\u010dutek, da imam \u0161e nekaj mo\u010di, potem pa sem pri vodni postaji na 40. kilometru za\u010dutila, da so moje noge popolnoma mehke, ohlapne in da nimam ve\u010d kje kaj vzeti. Na\u0161a dru\u017einska prijateljica Barbara, ki je simboli\u010dno poskrbela, da sem na maratonu kot \u0161tartno \u0161tevilko nosila letnico Dragotovega rojstva, me je \u010dakala kak\u0161nih 1,5 kilometra do cilja. Moje noge niso zmogle ve\u010d slediti njenemu atletskemu koraku, tako da ga je morala prilagoditi mojemu mlahavemu. Tek po ravnini Slovenske ceste je bil kljub temu veli\u010dastno lep, pogled na \u010das ob prihodu v cilj pa prav tako. Umirjeno sem objela moje, ki so me \u010dakali v cilju ter poiskala Vesno, ki je z maratonsko razdaljo letos opravila vrhunsko. Vesela sem bila skupaj z njo! Kmalu nato se nama je pridru\u017eila \u0161e Jana in 3 srca 3k so bila varno v cilju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

In kako bi povzela tole mojo prvo maratonsko izku\u0161njo?<\/p>\n\n\n\n

V zadnjih dveh kilometrih sem imela ob\u010dutek, da sem progi dala vse, kar sem imela. Enako pa je tudi proga meni dala vse, kar mi je imela dati. Dala mi je stik z Dragotom, lahko sem si ga na trenutke predstavljala, kako te\u010de ob meni \u2013 vem, kako glasno in z ljube\u010dim objemom bi me pri\u010dakal v cilju ter bil nad rezultatom mojega podviga celo bolj navdu\u0161en kot jaz. Dala mi je zavedanje iskrene podpore dru\u017eine, 3k \u0161portnih in vseh drugih prijateljev, ki ste bili na progi, ob progi ali pa samo v mislih z mano. Dala mi je ob\u010dutek, da sem na poti v varnih rokah in da se pomo\u010d pojavi to\u010dno tedaj, ko jo zares potrebujem. Dala mi je ponovno utrditev vere v to, da je moja volja dovolj mo\u010dna za soo\u010danje z zahtevnej\u0161imi preizku\u0161njami. In navsezadnje, dala mi je vir energije, kamor se lahko vra\u010dam tudi v dneh, ko je te\u017eko. Brez vas, dragi prijatelji, mi to ne bi uspelo. Tako da vsem, iskrena hvala! \u0160e posebej pa hvala Igorju, da si je upal prevzeti trenersko vlogo v tem zame zahtevnem obdobju ter s svojim znanjem in izku\u0161njami poskrbel, da sem start pri\u010dakala optimalno pripravljena in se izognila tudi vsem pomembnej\u0161im pastem maratonske preizku\u0161nje. \u017delja, da se v prihodnosti lotim \u0161e kak\u0161ne, je tudi zato v srcu trdno zasajena.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih nam \u017eivljenje v enem samem trenutku spodmakne tla pod nogami. Kako se spraviti nazaj v prej za\u010drtano smer ter ohraniti potrebno osredoto\u010denost ob bole\u010dem spoznanju, da \u017eivljenje ne bo nikoli ve\u010d enako tak\u0161nemu, kot smo ga poznali in ga imeli radi prej, sta bila le dva od izzivov, ki sem jih morala nasloviti, ko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2246,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2245","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2245","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2245"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2245\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2247,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2245\/revisions\/2247"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2246"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2245"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2245"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2245"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}