{"id":2242,"date":"2024-01-25T23:01:08","date_gmt":"2024-01-25T22:01:08","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2242"},"modified":"2024-01-25T23:01:09","modified_gmt":"2024-01-25T22:01:09","slug":"haute-route-alps","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2242","title":{"rendered":"Haute Route Alps"},"content":{"rendered":"\n

O nastopu na ve\u010ddnevni amaterski dirki preko Alp, verjetno eni najte\u017ejih dirk, vsaj za ve\u010dino amaterskih kolesarjev, sem za\u010del razmi\u0161ljati \u017ee leta 2017, ko me je za idejo navdu\u0161il kolega Toma\u017e, s katerim skupaj opraviva ve\u010dino kolesarskih treningov in triatlonskih tekem. Seveda sem bil nad idejo prekolesariti Alpe takoj navdu\u0161en, ko pa sem izvedel, da to pomeni sedem dni kolesarjenja, preko 800 km, 20.000 vi\u0161inskih metrov in 20 prelazov, sem postal nekoliko bolj skepti\u010den. Ali sem tega res sposoben? Isto\u010dasno sem se odlo\u010dil septembra 2018 opraviti svoj drugi Ironman in sedemdnevna kolesarska preizku\u0161nja tri tedne pred IM se ni zdela ravno najbolj\u0161a kombinacija. Tako sva odlo\u010ditev o nastopu na Haute Route Alps (www.hauteroute.org<\/a>) prestavila na leto 2019. Ker sem v sezoni 2018 staknil po\u0161kodbo ahilove tetive, odlo\u010ditev, da se kolesarske dirke preko Alp udele\u017eiva v letu 2019, ni bila te\u017eka. Ni bila ravno najla\u017eja s stali\u0161\u010da financ, saj je \u0161tartnina konkretno zasoljena, a \u017eelja po avanturi in dokazati si, da zmoreva, je prevladala. Na dirko sva se tako prijavila novembra 2018, \u0161e pravi \u010das, da sva ujela nekoliko cenej\u0161e predprijave.<\/p>\n\n\n\n

Takoj sem se lotil planiranja in na podlagi razli\u010dnih treningov, ki so dostopni na internetu (Haute Route, British Cycling, Wattbike,\u2026) sestavil bazi\u010dni trening, si kupil trena\u017eer in pri\u010del pridno nabirati km. \u010cez teden sem 2x tedensko kolesaril ali bolje re\u010deno dobesedno prelival znoj na trena\u017eerju, \u010dez vikende pa zaradi sre\u010de z vremenom in izredno mile zime, s Toma\u017eem in Barbaro, ki se je pri\u010dela pripravljati na svoj prvi Ironman, kolesaril zunaj. Do marca, ko sva imela s Toma\u017eem prve priprave v obliki udele\u017ebe Dalmacija tour-a z Bambi klubom, sem imel narejenih \u017ee preko 3000 km, najbolj sem bil pa vesel dejstva, da se je moj FTP z 250 W pove\u010dal na slabih 300 W. Sledil je podalj\u0161an kolesarski vikend s 3K triatlonskim klubom konec maja, ki je \u017ee jasno pokazal, da se je ves zimski trud na trena\u017eerju in dolgi prekolesarjeni vikendi v prijetni dru\u017ebi, \u0161e kako obrestoval. Vmes sem za\u010del trening kolesa kombinirati tudi s plavanjem in tekom, resda zaradi problemov s tetivo s kraj\u0161imi in manj intenzivnimi treningi, a sem imel v planu tudi \u0161e nekaj triatlonskih tekem (sprint, olimpik, polovi\u010dni IM). Zadnje priprave in kontrola forme je pri\u0161la konec julija, ko sva se s Toma\u017eem udele\u017eila 3K kolesarskih priprav v Apeninih. Kriza s kr\u010di in ob\u010dutkom popolne nemo\u010di drugi dan priprav so mi bili dobra \u0161ola, da kljub ob\u010dutku mo\u010di in dobremu po\u010dutju ne smem pozabiti na vnos energije in soli, predvsem pa ne pretiravati v smislu vlo\u017eene mo\u010di (power input).<\/p>\n\n\n\n

Z bli\u017eanjem zadnjega tedna avgusta, ko je bila dirka preko Alp na sporedu, se je ve\u010dala tudi napetost in v meni nara\u0161\u010dala vpra\u0161anja \u201cAli sem dovolj dobro pripravljen, sem naredil dovolj km in v.m., bom zmogel?\u201d. V avgustu se sem tako \u0161e naprej pridno udele\u017eeval Bambi torkovih rund in petkovih 3K menjav. Z optimizmom me je navdajalo dejstvo, da sem imel do sredine avgusta opravljenih preko 7000 km, toliko kot v celi lanski sezoni, in da sem, razen kalvarije drugega dne, zelo solidno odvozil 3K julijske priprave, z opravljenimi preko 700 km in 15.000 v.m.<\/p>\n\n\n\n

Sledile so \u0161e zadnje logisti\u010dne priprave, pakiranje in 24.8. sva se s Toma\u017eem odpeljala v Megeve, kjer je bil \u0161tart najine kolesarske tekme leta. Popoldan sva opravila z registracijo in prejela kar nekaj res kvalitetne opreme (potovalno torbo, nepremo\u010dljiv nahrbtnik, rokav\u010dnike, kolesarsko majico in brezrokavnik firme Mavic, kapico in lu\u010dko). Zame je sledila \u0161e obvezna enourna aktivacija v okolici Megeveja, nato pakiranje opreme v uradno potovalno torbo, iskanje parkirnega mesta, kjer bo mogo\u010de pustiti avto za en teden, ne da bi ob tem bankrotirala, ogled stojnic s kolesarsko opremo in obla\u010dili ter pasta party. Ker sva vedela, da \u017ee prva etapa ne bo ravno dirkanje po Barju, sva se hitro pobrala v hotel, kjer sva si sobo delila \u0161e z dvema Angle\u017eema in Ircem, pripravila kolesi in opremo ter kljub nervozi ob pri\u010dakovanju, kako nama bo \u0161lo naslednje dni, posku\u0161ala zaspati \u017ee pred 22. uro. Vse naslednje dni je sledila dokaj podobna rutina. Vstajanje ob 5:30, obilen zajtrk, priprava bidonov, gelov, energijskih plo\u0161\u010dic, tablet soli in regeneracijskega napitka (oba prisegava na izdelke High5, ki jih nabavljava v trgovini Topatlet), obla\u010denje, preverjanje kolesa in opreme, dostava prtljage v recepcijo hotela, vo\u017enja do \u0161tarta in oddaja nahrbtnika s stvarmi, ki so nas pri\u010dakale na cilju etape.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

\u0160tart prve etape, dolge 97 km z 2600 v.m., sva skupaj s cca. 500 udele\u017eenci dirke s celega sveta, polna pri\u010dakovanj in hkrati z razumno mero re\u0161pekta, pri\u010dela ob 7:30. Po uvodnem 10 km spustu se je pri\u010del vzpon na uvodni prelaz Le Bettex z zgolj 5 km dol\u017eine, povpre\u010dnim naklonom 8% in vi\u0161ino 1348 m. Po spustu in vzponu na Plateau D\u2019Assy (6,3 km, 7,7%, 1090 m), kjer je bila prva okrep\u010devalnica z vodo, elektroliti, coca-colo, \u010dajem, energetskimi plo\u0161\u010dicami, geli, krekerji, suhim sadjem, biskvitom, bananami, pomaran\u010dami, salamo, pr\u0161utom in sirom, je sledil dalj\u0161i ravninski del, kjer sva s Toma\u017eem hitro ugotovila, da ve\u010dina udele\u017eencev nima ravno kakih pretiranih izku\u0161enj oz. znanja z vo\u017enjo v skupini in menjavami. Ob vsaki menjavi smo na mrtvo pospe\u0161ili, nato pa na polno zavirali. Po kakih 10 km roller-coasterja sva se odlo\u010dila, da spustiva skupino naprej in raje voziva svoj, precej bolj enakomeren tempo. Dogovor, ki sva se ga nato dr\u017eala do konca preizku\u0161nje, je bil, da jaz vle\u010dem oz. dr\u017eim tempo po ravnini, klance voziva vsak po svojih zmo\u017enostih, se na vrhu po\u010dakava in nato po klancu navzdol tempo, \u010de se le da, z agresivnim polo\u017eajem \u017eelve, diktira Toma\u017e. Taktika se je izkazala za odli\u010dno, saj sva hitro dobila nadimek Crazzy guys in Bambi train, deloma zaradi dresa in deloma zaradi hitrih spustov, ki so mestoma dosegli hitrost skoraj 90 km\/h. Parkrat so bile stvari res na meji, ampak kot za stavo sva na spustih prehitevala sotekmovalce in brzela v dolino. Glede na izku\u0161nje iz julijskih 3K priprav sem na vsakih 10-15 min izmeni\u010dno pil elektrolite in sladkor, vsako uro pa vzel tableto soli in energijsko plo\u0161\u010dico. Tudi pri vzponih sem se dr\u017eal preizku\u0161ene taktike iz 3K priprav in \u017ee od samega za\u010detka vozil glede na mo\u010d, pri \u010demer sem se sku\u0161al dr\u017eati v obmo\u010dju 85% FTP (cca 260 W). Seveda sem se moral na za\u010detku krepko dr\u017eati nazaj, ampak stvar se mi je obrestovala. Po kraj\u0161em vzponu na Cote de la Provence (920 m) in spustu, ki je bil zaradi slab\u0161ega cesti\u0161\u010da nevtraliziran (brez merjenja \u010dasa) je sledil \u0161e zadnji 26 km vzpon preko La Cry (1158 m) na Cote 2000 (5,8%, 1495 m). Po prihodu v cilj, ki je bil izjemoma v istem kraju kot \u0161tart, je sledilo kosilo, tu\u0161iranje in 15 min masa\u017ea, seveda osredoto\u010dena na noge. S Toma\u017eem sva odkrila \u0161e bazen in naredila \u0161e kraj\u0161i plavalni trening. Ob\u010dutki po prvem dnevu so bili odli\u010dni in z nestrpnostjo sva pri\u010dakala ve\u010der, si privo\u0161\u010dila verjetno ene najdra\u017ejih carbonara \u0161pagetov (Megeve je precej mondeno zimsko letovi\u0161\u010de z avtomobilskim parkom, ki ga je pri nas zelo te\u017eko, \u010de \u017ee ne nemogo\u010de najti), si ponovno pripravila opremo in od\u0161la spat.<\/p>\n\n\n\n

Drugi dan je sledila \u017ee te\u017eja, 123 km dolga etapa s skupnim vzponom 3300 v.m. Po 8 km zaprte ravninske vo\u017enje je sledil prvi vzpon na Saisies (13,8 km, 5%, 1650 m), nato spust z dalj\u0161o ravnino, 10 km vzpon na Montagny (5,8%, 1048 m) in finalni 23 km vzpon na Loze (2305 m), s povpre\u010dnim naklonom 6,4%, ki pa je v zadnjih 5 km postregel z dvema odsekoma s preko 15% naklonom, seveda zadnjim pred samim ciljem. Jaz z etapo in samim vzponom nisem imel nobenih te\u017eav, Toma\u017e pa je ob\u010dutil, da vo\u017enja v rde\u010dem obmo\u010dju oz. coni 4-5 sr\u010dnega utripa ni ravno najbolj pametna odlo\u010ditev, \u0161e posebej \u010de te v naslednjih dneh \u010daka \u0161e preko 600 km in 12.000 v.m. Tretjo, kraljevsko etapo, dol\u017eine 144 km s tremi konkretnimi vzponi in skupno opravljenim vzponom 4600 v.m., smo \u017ee ob 7. uri pri\u010deli v Courchevel-u. Najprej smo opravili vzpon na La Madeleine (24,9 km, 6%, 2000 m), nato na Glandon (21,3 km, 6,9%, 1924 m) in v \u010dudovitem son\u010dnem vremenu zaklju\u010dili v Alp D\u2019Huez (13,4 km, 8,1%, 1810 m). \u010cetrto etapo smo za\u010deli v obla\u010dnem, hladnem in vetrovnem vremenu. Za name\u010dek se me je lotil \u0161e prehlad z vro\u010dino in bole\u010dim grlom. Ob vsakem po\u017eiranju sem imel ob\u010dutek, kot da bi pojedel pest risalnih \u017eeblji\u010dkov. Kljub vsemu sem uspel na prvi vzpon na Lautaret (24,6 km, 4,2%, 2058 m) dr\u017eati zastavljeno mo\u010d 260 W. Pri tem sem se sku\u0161al dr\u017eati skupine a hitro spoznal, da pristop \u201cv rde\u010de po ravnem in na easy v klanec\u201d ni zame. Precej bolje sem se po\u010dutil, \u010de sem kolesaril s \u010dim manj spreminjanja ritma oz. \u010dim bolj konstantno mo\u010djo. Na spustu sem, mogo\u010de deloma zaradi hladnega vremena in deloma zaradi bole\u010dega grla in vro\u010dine, premalo pil in jedel. Tako je pri\u0161el zadnji 11,4 km dolg vzpon na Granon (2413 m) s konstantnim naklonom preko 10% v zadnjih 7 km. Pri tem vzponu sem prvi\u010d in edinkrat na tekmi res trpel. \u010ce sem se \u0161e tako trudil, mo\u010di 260 W nisem mogel dr\u017eati, kljub temu da je bil pulz relativno nizek. Hitro sem se sprijaznil, da to pa\u010d ni moj dan in klanec s precej truda odvozil s povpre\u010djem pod 250 W. Po prihodu v cilj, kosilu in opravljeni masa\u017ei, sem poiskal lekarno, nabavil konkretno dozo aspirinov in ob pomo\u010di \u0161e Toma\u017eeve doma\u010de lekarne za silo ubla\u017eil prehlad.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Naslednji dan nas je ponovno pri\u010dakalo son\u010dno vreme, ki ga je \u0161tart gorskega kronometra \u0161ele ob 9:00 uri naredil \u0161e prijetnej\u0161ega. S Toma\u017eem sva se na \u0161tart 19 km dolgega vzpona na Col D\u2019Izoard (5,9%, 1200 v.m., 2360 m) podala ob 9:20. Ker sva vozila v kategoriji dvojic, je bila za naju dovoljena vo\u017enja v zavetrju. Tako sem prvih 9 km pomagal Toma\u017eu. Ponovno sem se po\u010dutil odli\u010dno in zadnjih 10 km uspel ne le voziti po zastavljenem planu, temve\u010d proti vrhu \u0161e stopnjevati in kronometer odvoziti s povpre\u010dno mo\u010djo 270+ W. Popoldan je bil namenjen masa\u017ei, po\u010ditku in regeneraciji.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Tudi \u0161esti dan smo ponovno imeli sre\u010do z vremenom, tako da nas je na celotni 104 km dolgi etapi z 2300 v.m. spremljalo sonce. Na sporedu smo imeli kraj\u0161i vzpon na Pallon (1120 m), dalj\u0161i na Vars (19,4 km, 7,9%, 2109 m) in zaklju\u010dni 7,8 km dolg vzpon do Pra Loup-a (6,3%, 1650 m). Zdravje se mi je kljub \u0161e vedno bole\u010demu grlu izbolj\u0161evalo in ponovno sem vse vzpone odvozil po planu. Zadnji, sedmi dan je sledil \u0161e veliki finale, s skoraj 200 km etapo in 3850 v.m., razdeljeno na dva dela. Po \u0161tartu, ki je bil tokrat \u017ee ob 6:45, in kraj\u0161em spustu je sledil kraljevski vzpon na Cime de la Bonette (23 km, 6,9%, 2802 m) z najvi\u0161jo asfaltirano cesto v Evropi, ki nas je pripeljala skoraj na vi\u0161ino Triglava in marsikomu \u017ee povzro\u010dila probleme zaradi vi\u0161ine. Zaenkrat je bilo vreme \u0161e na na\u0161i strani in nam postreglo z izjemnimi razgledi. Po vratolomnem spustu, ki je bil nevtraliziran, in zborom udele\u017eencev v Saint-Etienne de Tinee je sledil \u0161tart drugega dela in zadnji dalj\u0161i vzpon na Saint Martin (16,4 km, 6,2%, 1503 m). Na vzponu sem \u017ee za\u010dutil prve znake utrujenosti, a ob pogledu na sotekmovalko iz Nizozemske, ki se je trudila dr\u017eati moj tempo, dobil \u0161e dodatno motivacijo in ji nato do vrha pomagal odvoziti v zastavljenem tempu. Na vrhu so nas pri\u010dakale prve de\u017eevne kaplje, ki so se proti koncu spusta spremenile v konkreten naliv. Ta nas je spremljal slabo uro, pri \u010demer smo prevozili \u0161e dva ve\u010dja hupserja, na zadnjem pred tehni\u010dnim ciljem pa nas je \u017ee su\u0161ilo sonce. Po ciljnem, cca. 5 km vzponu, kjer je \u0161tevec pokazal povpre\u010dno mo\u010d slabih 300 W, je sledilo okrep\u010dilo, stisk rok in nato \u0161e slabih 20 km nemerjenega spusta do Nice z uradnim ciljem, prejetjem medalje, majice finisherja in obveznim slikanjem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V cilju si s Toma\u017eem nisva mogla pomagati in sva se seveda vrgla \u0161e v morje, kjer sva pri\u010dela z analiziranjem najinega nastopa na dirki. Oba sva se strinjala, da je ob enakomerni vo\u017enji s pametjo stvar povsem normalno izvedljiva. V kategoriji dvojic sva s \u010dasom 32:46:14 zasedla 4. mesto, v posami\u010dni razvrstitvi pa bi bil jaz brez \u010dakanja na vrhovih cca. 170, in Toma\u017e cca. 310. Na dirki sva spoznala veliko prijetnih in zanimivih ljudi, od katerih so nekateri pred Alpami odvozili \u017ee Pireneje. Tako je tudi pri nama padla ideja, da enkrat v prihodnosti tudi midva pove\u017eeva obe dirki in odvoziva 14-dnevno preizku\u0161njo \u010dez Pireneje in Alpe. Pred tem pa imam jaz plan v letu 2020 opraviti moj tretji Ironman in nato kako podobno ve\u010ddnevno kolesarsko preizku\u0161njo v me\u0161anih dvojicah s sotekmovalko iz 3K kluba, kjer bi se verjetno lahko potegovala za uvrstitev na stopni\u010dkah.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

\u010ce na koncu povzamem celotno dirko lahko re\u010dem, da je bila to izjemna izku\u0161nja, ki bi jo (oz. verjetno bom \uf04a) z veseljem \u0161e ponovil. V sedmih dneh sem uspe\u0161no prevozil 850 km in opravil 20.000 v.m. Seveda so bili pri tem kvaliteten trening, dru\u017eba in pomo\u010d \u010dlanov Bambi in 3K klubov na treningih in skupnih rundah ter vsi odvo\u017eeni km, \u0161e posebej sobotne dolge vo\u017enje in 3K julijske priprave, odlo\u010dilni in odli\u010dna priprava, tako fizi\u010dna kot mentalna. Z organizacijskega stali\u0161\u010da gredo organizatorju dirke pohvale za varnost, logistiko, izbiro trase z odli\u010dnimi razgledi in stanjem cest. Edina kritika gre na ra\u010dun zimskih sredi\u0161\u010d, kjer smo bivali, ki niso bila pripravljena na 500 la\u010dnih kolesarjev, ter dejstva, da ob precej zasoljeni \u0161tartnini ni bilo poskrbljeno za povratek iz Nice v Megeve. No, s Toma\u017eem sva uspela dobiti vlak preko Lyona, ki pa nama je vzel dodaten dan potovanja. Kljub vsemu sva se v Ljubljano vrnila polna izjemnih vtisov in bogatej\u0161a za enkratno izku\u0161njo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O nastopu na ve\u010ddnevni amaterski dirki preko Alp, verjetno eni najte\u017ejih dirk, vsaj za ve\u010dino amaterskih kolesarjev, sem za\u010del razmi\u0161ljati \u017ee leta 2017, ko me je za idejo navdu\u0161il kolega Toma\u017e, s katerim skupaj opraviva ve\u010dino kolesarskih treningov in triatlonskih tekem. Seveda sem bil nad idejo prekolesariti Alpe takoj navdu\u0161en, ko pa sem izvedel, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2243,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[43,40],"tags":[],"class_list":["post-2242","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-druge-tekme","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2242","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2242"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2242\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2244,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2242\/revisions\/2244"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2243"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2242"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2242"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}