![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Ironman-EmiliaRomagna2018-urban%20-%203857.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nA zadnje dni si bom zapomnil predvsem po komarjih. Ob rezervaciji z Andrejo nisva bila pozorna na kanal s stoje\u010do vodo, ob katerem je bila sicer izredno lepa kolibica. Tako sva \u010das pred tekmo pre\u017eivljala v hermeti\u010dno zaprti sobi, kjer je bil zrak nasi\u010den z raznoraznimi repelenti.<\/p>\n\n\n\n
Uro pred \u0161tartom so nas obvestili, da ima voda sicer 24,8\u00b0C, a je zaradi meduz plavanje v oblekah vseeno dovoljeno. Sam \u0161tart je potekal po dobro znanem principu rolling starta. Postavil sem se v prvo polovico koridorja za pri\u010dakovan \u010das 1:00 \u2013 1:10. A \u017ee med \u0161tartno proceduro sem dobil ob\u010dutek, da se pred mano gnete preoptimisti\u010dnih plavalcev, zato sem se prerinil \u0161e nekoliko naprej. Italijanska obala ne slovi ravno po svoji globini, zato je prvih sto metrov \u00bbplavanja\u00ab potekalo po algoritmu \u00bb2 koraka, skok, 2 koraka, skok, 2 koraka, skok \u2026\u00ab. Ko smo kon\u010dno pri\u0161li v dovolj globoko vodo za plavanje, sem posku\u0161al nastaviti tempomat in najti ravno pravo hitrost. Ob\u010dutek sem imel, da mi gre kar dobro, da sem kar hiter, saj sem brez te\u017eav prehiteval desetine plavalcev. Hitro sem tudi spoznal, da bi se z lahkoto postavil bolj naprej, a vseeno je bilo mogo\u010de najti kak\u0161ne noge za nekaj deset metrov \u00bbzavetrja\u00ab (kako se temu re\u010de v vodi? Zavodje?). Kmalu smo tudi sprevideli, da neopreni niso bili le potuha, saj je bilo v vodi meduz kot gob po de\u017eju.<\/p>\n\n\n\n O samem plavanju te\u017eko povem kaj ve\u010d, kot to, da mi je bilo v\u0161e\u010d in sem se dobro po\u010dutil. Tudi t.i. \u00bbAustralian exit\u00ab me ni tako motil, kot sem pri\u010dakoval, ampak je bil povsem dobrodo\u0161la popestritev. Iz vode sem pri\u0161el po 1:01:40, kar je zame fantasti\u010den rezultat in pred tekmo o njem nisem upal niti sanjati. Sledila je izredno dolga menjava: najprej nekaj sto metrov po pe\u0161\u010deni pla\u017ei, nato \u0161e nekaj sto do vre\u010d in \u0161otora. Kolo sem imel povsem na za\u010detku koridorja, tako da sem moral z njim te\u010di prek celotne tranzicije. Ves \u010das sem se po\u010dutil kot avto na primorski avtocesti, saj je bila na moji desni kolona \u00bbtovornjakov\u00ab, jaz pa sem vpil \u00bbKEEP RIGHT\u203c KEEP RIGHT\u203c\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Za razliko od Rotha, so tu prvi kilometri kolesa leteli. Z razmeroma nizko mo\u010djo sem se vozil krepko \u010dez 37 km\/h. Posku\u0161al sem oceniti, ali gre za pomo\u010d vetra, da bi vedel, koliko mo\u010di moram privar\u010devati za povratek, ampak kak\u0161nih znakov vetra nisem opazil (trava je bila pokon\u010dna, listje na tleh je mirovalo). Razmeroma kmalu sem za\u010del dohitevati skupine in prehitevanje je postajalo vedno te\u017eje. Nato sem v nekem trenutku ocenil, da bo dovolj in sem se skupine prijel na varni\/legalni razdalji. Na\u010deloma si upam trditi, da je bila ta skupina vsaj pol-legalna, \u010de ne \u017ee legalna, ko pa smo pri\u0161li do mesta, kjer smo se peljali \u010dez center v seriji pravokotnih ovinkov po zelo ozkih ulicah je sledil najbolj bizaren trenutek dirke: ob cesti je stal sodnik s pi\u0161\u010dalko, piskal in vpil \u00bbNO DRAFTING\u203c NO DRAFTING\u203c\u00ab. Tudi, \u010de bi se do tega mesta pripeljalo deset najbolj po\u0161tenih triatloncev na svetu, ne bi bilo niti teoreti\u010dnega pogoja, da bi se skozi tisti labirint prebili na 12ih metrih razdalje. Ali pa bi moral zadnji pred vstopom v mesto po\u010dakati kak\u0161nih 5 min.<\/p>\n\n\n\n Kmalu nato je sledil edini vzpon v krogu. Po pri\u010dakovanjih sem se hitro odlepil od skupine, na sre\u010do pa so tudi noge zelo lepo tekle. Spusta sem se (kot tehni\u010dno precej slab kolesar) bal, a v resnici je bil bistveno la\u017eji, kot sem pri\u010dakoval. Tudi raket, ki bi na spustu \u0161vigale mimo mene, za\u010duda ni bilo od nikoder.<\/p>\n\n\n\n \u017de na vzponu sem opazil, da sem nekoliko tanek z zalogami vode. Sam vzpon me je \u0161e dodatno u\u017eejal, a sprva si s tem niti nisem belil glave. Po mojih izku\u0161njah so bile postojanke na dirkah serije IM pogostej\u0161e kot verniki v Vatikanu. Tu ni bilo tako. Do naslednje postojanke je bila skorajda ura vo\u017enje in zadnjih 20 minut sem \u017ee namenoma spu\u0161\u010dal intenzivnost, saj sem imel \u017ee povsem suha usta. Nekajkrat sem \u017ee pomislil, da bi se zapeljal v\u0161tric s katerim izmed sotekmovalcev in ga prosil za po\u017eirek, a si nisem upal tvegati kazni. Ker za de\u017ejem vedno posije sonce, je tudi sonce v mojih ustih kon\u010dno zamenjal de\u017e. Vzel sem kar tri plastenke: eno sem spil na mestu, druga je \u0161la v bidon na krmilu, tretja pa za sede\u017e, v nosilec za bidone za nujne primere.<\/p>\n\n\n\n Proti koncu prvega kroga se je \u0161tevilo tekmovalcev na poti \u017ee dodobra razred\u010dilo. Za razliko od Rotha, kjer je bila v drugem krogu nepopisna gne\u010da, so bili tu na cesti le \u0161e osamelci. Skorajda vsi so vozili v precej nizkem tempu, tako da si nisem mogel z nikomer pomagati. Bolj kot sem se bli\u017eal vzponu, ve\u010dje neumnosti so se dogajale po cesti. Ljudje so se vozili po sredini ceste, vijugali, res je zgledano, kot da se je v bli\u017enji vasi ravnokar kon\u010dala veselica. Na tretjini drugega kroga pa sem dohitel pravi peloton: vsaj 20 kolesarjev, ki so se vozili \u00bbna gumi\u00ab, tudi po trije vzporedno. Nekaj minut sem se jih dr\u017eal na varni razdalji, nato pa me je potrpljenje minilo, saj so se vozili okrog 32 km\/h, sam pa sem za\u010del \u017ee resno ciljati na \u010das pod petimi urami. Takoj sem videl, da bo prehitevanje precej\u0161en podvig, saj si nisem upal zapeljati prek sredinske \u010drte, kolesarji na sredini pa tudi niso kazali nikakr\u0161nega namena prehitevati ali se umakniti. Po nekaj bolj kot ne vljudnih krikih \u00bbKEEP RIGHT\u00ab, je sledil \u017ee nekoliko iritiran \u00bbPASS OR KEEP RIGHT\u00ab, nakar mi je potrpljenje povsem po\u0161lo. Videl sem, da kolesarju pred mano na \u0161tevilki pi\u0161e Wayne, zato sem na vsa plju\u010da zavpil \u00bbWAYNE\u203c MOVE\u203c\u00ab. Kon\u010dno je zaleglo. Ko sem se prebil mimo, sem se \u00bbdal na rogovile\u00ab in zopet zagnal tempomat. A \u010deprav sem vozil vsaj 4 km\/h hitreje kot skupina prej, o\u010ditno nih\u010de ni prebral \u00bbAthlete’s Guide-a\u00ab, niti ni bil na \u00bbbriefing-u\u00ab, tako da je nemudoma sledilo prehitevanje skupine. Zato sem moral manever prehitevanja ponoviti \u0161e enkrat, a tudi takoj\u0161nje prehitevanje je sledilo \u0161e enkrat. Z razliko, da sem tokrat ostal ujet v pelotonu, z dvema kolesarjema na boku. Razmi\u0161ljal sem samo \u0161e o tem, kako bom dobil kazen in da se moram te zagate re\u0161iti \u010dim hitreje. V mestu je sodnik zopet vpil \u00bbNO DRAFTING\u00ab a brez kakr\u0161negakoli uspeha. Kmalu je sledila okrep\u010devalna postaja, kjer je skupina upo\u010dasnila in se raztegnila, jaz pa na hitro pograbil dva bidona, nato pa z vso mo\u010djo \u00bbnapadel\u00ab, da se kon\u010dno re\u0161im ujetni\u0161tva. Vzpon sem nadaljeval v zelo ostrem tempu, saj nikakor nisem \u017eelel tvegati, da me skupina zopet ujame in po\u017ere. Na spustu sem videl, da sem na varnem, opazil pa sem tudi, da se je veter precej okrepil. Kilometri na hitri cesti (avtocesti?) so bili tako precej mu\u010dni, saj je \u0161la proga naravnost v veter, ki je z vsako minuto postajal mo\u010dnej\u0161i. Zadnjih 20 km sem za\u010del opa\u017eati, da je veter za\u010del pobirati svojo dnino; mo\u010di so mi pohajale in povpre\u010dna hitrost je nezadr\u017eno padala. Po\u010dasi me je \u017ee za\u010denjalo skrbeti za \u010das pod petimi urami. Vedel sem tudi, da je proga pribli\u017eno kilometer dalj\u0161a, tako da potrebujem slabi dve minuti rezerve. Zadnjih 8 kilometrov se mi je zdel veter \u017ee neznosen (ne vem, kako hud je bil v resnici, verjetno se je kazala \u017ee utrujenost), vseeno pa sem se posku\u0161al toliko skoncentrirati, da v zadnjih kilometrih ne naredim kak\u0161ne neumnosti. Do menjave sem pri\u0161el v \u010dasu 4:59:53, tako da mi je za las uspelo. \u00bbPlavanje super, kolo smo pre\u017eiveli, sedaj gre pa zares\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Z menjavo sem opravil kar vredu. Tudi stopala, ki so me na kolesu vsaj zadnjo uro \u017ee zelo mo\u010dno pekla, so se v teka\u0161kih supergah po\u010dutila tako. Teka\u0161ka trasa je bila sestavljena iz \u0161tirih krogov. Glede na to, da sem v Rothu tekmo skorajda v celoti \u00bbre\u0161il\u00ab na teku, sem si \u017eelel ponoviti vsaj takega, \u010de ne \u0161e nekoliko hitreje. Tako sem se ga tudi lotil. Prvi krog sem se zaviral, a vseeno ne preve\u010d. Po\u010dutil sem se zelo dobro, a vedel sem, da ta ob\u010dutek ne bo trajal. V drugem krogu potrebe po zaviranju ni bilo ve\u010d, predvsem pa me je za\u010dela mu\u010diti \u017eeja. Temperature so bile kar visoke in \u010deprav sem na vsaki postojanki spil 2 kozarca elektrolitov in\/ali vode, ta ni in ni pojenjala. V tretjem krogu sem bil \u017ee tako \u017eejen, da sem se vsake postojanke razveselil kot majhen otrok. Z dveh sem prestavil na \u0161tiri kozarce, a \u010deprav sem \u010dutil, kako mi voda klonka v \u017eelodcu, \u017eeja ni popu\u0161\u010dala. Podobno kot v Rothu je dober ob\u010dutek nekje na 18 kilometru povsem izginil in iz tekmovalnega sem preklopil v pre\u017eivetveni na\u010din: hoja \u010dez postojanke, da ne zgre\u0161im kak\u0161ne pija\u010de, skrb za hlajenje ipd. V \u010detrtem krogu se mi je zdelo, da sem padel v krizo: do tistega trenutka sem navkljub padajo\u010demu tempu dr\u017eal vsaj sr\u010dni utrip, nato pa je za\u010del padati tudi ta. Po nekaj popitih Red Bullih se je po\u010dutje nekoliko izbolj\u0161alo, pa tudi cilj se je (figurativno) \u017ee kazal na obzorju. Ko sem pritekel na trg, kjer so po koridorjih dajali zapestnice za posamezne kroge, in pokazal, da sem v zadnjem (torej \u010detrtem) krogu je sledil huronski aplavz precej \u0161tevilnih gledalcev in mislim, da se mi je prvi\u010d na katerikoli tekmi po\u0161teno orosilo oko. Ob\u010dutke utrujenosti in manj\u0161ega razo\u010daranja, saj sem videl, da teka\u0161kega \u010dasa iz Rotha ne bom mogel ponoviti, je zamenjalo neizmerno veselje, da bom \u010dez nekaj kilometrov zaklju\u010dil svoj tretji Ironman!<\/p>\n\n\n\n Na \u0161tiridesetem kilometru, je sledil te\u017eko pri\u010dakovanji zavoj v ciljno ravnino. Dobesedno, saj je do cilja vodila le \u0161e dolga pot po aveniji mimo menjalnega prostora. Zopet sem pogledal skupni \u010das na uri in videl, da vseeno \u0161e lahko podrem osebni rekord, tako da sem iz sebe iztisnil kar je \u0161e preostalo. Nekateri pred menoj so \u017ee slavili, se objemali z navija\u010di, jaz pa sem samo od\u0161teval: \u00bbimam \u0161e 3 minute \u2026. \u0161e 2 minuti\u2026samo \u0161e minuto \u2026\u00ab. Vseeno sem se spomnil, da ni ravno lepo, \u010de odsotno te\u010dem mimo na\u0161ih navija\u010dev, a ve\u010d kot pomahljaja z roko v svojem lovu na \u010das pod 9:29 nisem zmogel. Ob prihodu v cilj se seveda nisem dr\u017eal napotkov z brifinga \u00bbEnjoy! Celebrate!\u00ab ampak sem v stari navadi takoj za\u010del bujiti v uro: 9:28:55! YES\u203c<\/p>\n\n\n\n Na podlagi svojih prej\u0161njih izku\u0161enj sem si tokrat v belo vre\u010do spakiral tudi brisa\u010do, kaj je bila poteza dneva, in si v cilju privo\u0161\u010dil masa\u017eo \u2013 \u0161e ena poteza dneva. Ker mi posedanje v \u00bbAthletes’ garden-u\u00ab, medtem ko navija\u010di \u010dakajo zunaj, ni preve\u010d po godu, sva se z Andrejo skupaj odpravila na burger in pivo. Najbr\u017e se do konca \u017eivljenja ne bova strinjala, ali je bil tisti burger eden najbolj\u0161ih na svetu (moje mnenje) ali je bil precej plasti\u010den (Andreja). Mogo\u010de pa je le rek \u00bb\u010ce vam kosilo ni dobro pomeni, da ste premalo trenirali\u00ab pokazal svoj pomen.<\/p>\n\n\n\n \u010ce lahko po kon\u010danih vseh treh tekmah, ki so za slovenske triatlonce nekako najbolj zanimive (IM Celovec, Challenge Roth in IM Emilia Romagna), naredim kratko recenzijo teh treh tekem, bi vtise strnil nekako takole:<\/p>\n\n\n\n Od IM ER nisem pri\u010dakoval veliko, da ne re\u010dem ni\u010d, a bil nad tekmo izredno pozitivno presene\u010den. Plavanje je od vseh treh najlep\u0161e, tudi avstralski izhod na polovici je povsem prijetna prekinitev velikokrat monotonega plavanja. Za petami mu je Celovec, kjer je plavanje tudi precej lepo (kolikor je pa\u010d lahko). Plavanje v Rothu tudi ni slabo, predvsem ni te\u017eav z navigacijo, a voda v kanalu nima ravno najbolj\u0161ega okusa, zato Rothu pripade tretje mesto.<\/p>\n\n\n\n Kar se ti\u010de kolesarskega dela, bi kot najlep\u0161ega ocenil Celovec, predvsem zato, ker so ceste bistveno manj luknjaste kot v ER. V Italiji so ceste res slabe, medtem ko si v Rothu si zaslu\u017eijo \u010disto desetko. Ne vem kje drugje lahko najde\u0161 90 km tako gladkih cest, a profil proge, mi osebno ni bil prav ni\u010d v\u0161e\u010d. Celovec gre nekako tako \u00bbOK, sedaj je ravnina, sedaj plezamo, sedaj se spu\u0161\u010damo, OK, spet je ravnina, spet plezamo, sedaj je spust\u00ab, v ER \u00bbravnina- ravnina- ravnina- vzpon-spust, ravnina-ravnina-ravnina.\u00ab. V Rothu pa se situacija menja vsakih 100 m, zato se mi je zdelo te\u017eko najti ritem, pa tudi gne\u010da v drugem krogu je spominjala na primorsko avtocesto v poletnih petkovih popoldnevih.<\/p>\n\n\n\n Tek mi je bil najbolj v\u0161e\u010d v ER. Krogi me ne motijo; nasprotno, repetitivnost name deluje pomirjujo\u010de. Obenem je trasa, speljana v \u0161tirih krogih, najbolj prijazna do navija\u010dev in je povsem ravninska. Na nekaterih delih je sicer podlaga neravna (kocke, korenine pod asfaltom), a to me je med tekmo motilo manj kot sem pri\u010dakoval. V Rothu je teka\u0161ki del speljan v enem krogu, ki mi je bil sicer v\u0161e\u010d, a ne vem kdo je na 35. kilometer postavil vzpon. Teka\u0161ki del v Celovcu mi ni bil v\u0161e\u010d, saj je precej vijugast, na nekaterih delih precej ozek, veliko pa je tudi prehodov na in z plo\u010dnika ipd.<\/p>\n\n\n\n Moj vrstni red je torej:<\/p>\n\n\n\n Lansko leto jeseni je padla odlo\u010ditev, da, \u010de sem \u017ee triatlonec, leto\u0161nje jeseni ne bo zaznamoval Ljubljanski maraton, ampak \u0161e drugi leto\u0161nji Ironman (natan\u010dneje, drugi triatlon iron razdalje, saj je bil prvi Challenge Roth) \u2013 Ironman Emilia Romagna. Nastop v Rothu je pustil me\u0161ane ob\u010dutke \u2013 skupni \u010das je bil dober, tek in druga menjava […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2224,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-2223","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2223"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2225,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223\/revisions\/2225"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2224"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Ironman-EmiliaRomagna2018-urban%20-%203852.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Ironman-EmiliaRomagna2018-urban%20-%203854.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Ironman-EmiliaRomagna2018-urban%20-%203855.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Ironman-EmiliaRomagna2018-urban%20-%203856.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n\n