{"id":2163,"date":"2024-01-25T22:30:39","date_gmt":"2024-01-25T21:30:39","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2163"},"modified":"2024-01-25T22:30:40","modified_gmt":"2024-01-25T21:30:40","slug":"se-bom-sla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2163","title":{"rendered":"\u0160e bom \u0161la&#8230;"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z maratonom imam neporavnane ra\u010dune \u0161e iz leta 2014, ko sem bila prvi\u010d prijavljena na maratonsko preizku\u0161njo v Barceloni, nato pa sem dva meseca pred tekmo staknila neko \u010dudno po\u0161kodbo stopala. To\u010dne diagnoze ni znal postaviti niti Google, je pa trajalo cel mesec, preden je bila po\u0161kodba sanirana in Barcelona je zato padla v vodo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leto dni kasneje, sredi novega cikla priprav na maraton v ne vem ve\u010d katerem mestu, se mi je identi\u010dna po\u0161kodba ponovila na drugem stopalu. Takrat sem sklenila, da ni ni\u010d sramotnega, \u010de v \u017eivljenju ne bom pretekla maratona, in nov vir \u0161portne sre\u010de na\u0161la v triatlonu. Po ironman polovi\u010dki poleti 2017 pa je bil naslednji korak dokaj logi\u010den: dati najdalj\u0161i atletski disciplini \u0161e zadnjo prilo\u017enost. Slu\u017ebene obveznosti so me prisilile v izbiro tekme, ki poteka v zimskih mesecih, med malo\u0161tevilnimi tovrstnimi maratoni pa je nazadnje zmagala februarska Malta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za razliko od prvih dveh poskusov sem se za program obrnila na na\u0161ega 3K profesorja Igorja. Na njem (programu, ne Igorju) sem v primerjavi z mojima preteklima poskusoma opazila nekaj novosti: klance, treninge za mo\u010d ter stretching in stabilizacijo, uni\u010devalce psihi\u010dnega ravnovesja skoraj vsakega teka\u010da. Resno, te\u010di 2 uri ni monotona dejavnost, 15 minut strechinga pa\u010d je. Poleg tega so bili predvideni nedeljski dolgi teki le izjemoma dalj\u0161i od dveh ur, kar me je navdalo z optimizmom, saj sta se moji pretekli po\u0161kodbi pojavili prav po dveh dolgih tekih, ki so si sledili vsakih 14 dni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Novembra sem brez pravega navdu\u0161enja zagrizla v program. Moja glava prvih nekaj tednov \u0161e ni spocesirala informacije, da je 15 km sedaj relativno kratka razdalja, 10 km pa pravi raztek. Odsotnost skupinskih treningov je mojo nemotiviranost samo \u0161e stopnjevala, zato sem nestrpno pri\u010dakovala decembrske skupinske 3K treninge. Ti so v za\u010detku \u0161e dopu\u0161\u010dali klepetalni tempo, zato sva jih z Marjeto pogosto izkoristili za re\u0161evanje raznih vpra\u0161anj svetovnega in osebnega pomena. Tudi recepte za potico sva izmenjali. Marjeta je bila hkrati tista terenska motivatorka, ki me je pogosto spodbujala k temu, da treningov nisem samo opravila, ampak tudi odgarala. Priznam, da sem bila ve\u010dkrat nejevoljna, ker me je gnala, medtem ko se je meni zdelo, da neeee moooreeeem veeee\u010d, ampak po opaznem dvigovanju forme je bila slaba volja hitro pozabljena. V tem mesecu se mi je zgodila edina omembe vredna po\u0161kodba, cista na zadnji strani kolena, ki pa je po nekaj dnevih pani\u010darjenja in mazanja z eno od ne\u0161teto univerzalnih \u017eavb dokaj hitro izzvenela. Stretching, ki sem ga prve tedne komaj uspela uvrstiti na dnevni red, je s\u010dasoma postal ne samo navada, ampak prava nuja. Du\u0161evne bole\u010dine ob njihovem izvajanju so bile stvar preteklosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Januarja sem do\u010dakala izziv, ki je \u017ee pred leti obti\u010dal na moji listi \u017eelja: 33 km Poti spomina in tovari\u0161tva. Tega teka sem se lotila s precej\u0161njo mero treme, mu\u010dni zadnji kilometri pa so me dokon\u010dno postavili na realna tla: maraton ni enostavna preizku\u0161nja. Dobila sem ob\u010dutek, da bo tek, \u010deprav po trajanju kraj\u0161i, v resnici zahtevnej\u0161i od polovi\u010dnega ironmana.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Februar je za razliko od pomladanskega januarja postregel s snegom in temperaturami okoli ledi\u0161\u010da. Zadnji dolgi tek sem zato v Marjetini dru\u017ebi opravila na Obali, da bi vsaj malo dobila ob\u010dutek za malte\u0161ko klimo in obudila spomin na tekanje brez treh plasti obla\u010dil, kap, rokavic in ostale navlake. Trening mi je uspel bistveno bolje kot mu\u010denje na PST-ju in me opremil s precej\u0161njo mero samozavesti in s prepri\u010danjem, da sem na Malto dobro pripravljena. Morda bi tekmo celo dejansko uspela spacati z rezultatom pod \u0161tirimi urami.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Predvidena za\u010detna peterka izleta na Malto se je zo\u017eila na tri \u010dlane, poleg mene sta kov\u010dke spakirala \u0161e \u0160pela in Simon. Moja glavna skrb je bila, kako bo moje telo odreagiralo na okoli 10-15 stopinj vi\u0161je temperature od tistih, na katerih sem trenirala zadnje mesece. Soboto smo zato namenili poskusu ekspresne aklimatizacije z nastavljanjem son\u010dnim \u017earkom v Valletti. Malte\u0161ka prestolnica je k sre\u010di dovolj majhna, da nismo tro\u0161ili preve\u010d energije s sprehajanjem po njenih ulicah. O maratonu se nismo dosti pogovarjali, \u0161e najve\u010d pozornosti smo namenili vremenski napovedi in izbiri primernih obla\u010dil. S seboj sem prinesla vso mo\u017eno opremo, pozabila nisem niti na kapo in rokavice. Sobotni dopoldanski ogrevalni tek po ulicah Slieme, med katerim sem skoraj zakuhala, me je prepri\u010dal, da z obla\u010dili ne bom smela pretiravati. Velikosti otoka in maratona primeren je bil tudi expo, ki smo ga obiskali v soboto zve\u010der: pisarnica v enem od hotelov za dvig \u0161tartnih \u0161tevilk in pred njo ena stojnica z uradnimi majicami maratona.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nedeljo ob 5h zjutraj sem vase na silo stla\u010dila kro\u017enik polente in se odlo\u010dila, da oble\u010dem samo majico s kratkimi rokavi in kapri pajkice. S te\u017ekim srcem sem se odrekla dodatni maj\u010dki \u00bbza vsak slu\u010daj, \u010de bo mrzlo\u00ab. Za bolj\u0161i ob\u010dutek sem jo kompenzirala z rokav\u010dki.&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_smile.gif\" alt=\"Smile\">&nbsp;Ob 6h smo se z avtobusi \u017ee peljali na \u0161tart v srednjeve\u0161ko prestolnico Malte, Mdino. Ogrevanje sem zdru\u017eila s kratkim ogledom ulic starodavnega mesteca. Prislu\u0161kovala sem pogovorom teka\u010dev, ki so na Malto prileteli z vseh koncev Evrope. Najve\u010d je bilo Angle\u017eev in Italijanov, s skoraj 50-\u010dlansko ekipo je za dobro zastopanost Slovencev poskrbel \u0160D Maratonc. Sre\u010dala sem nekaj znanih obrazov in z njimi spregovorila par besed in \u017ee smo stali na \u0161tartu. Ker nas je bilo maratoncev samo okoli tiso\u010d, polmaratonci so namre\u010d z istega mesta \u0161tartali slabi dve uri kasneje, ni bilo nikakr\u0161ne gne\u010de. No, pa za\u010dnimo!<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/malta2018%20-%202272.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prvih nekaj kilometrov sem stalno preverjala tempo in pulz in se spra\u0161evala, \u010de ne bi moral biti moj tek \u0161e bolj spro\u0161\u010den in lahkoten, kot je bil. Geli so me \u017eivcirali s poskakovanjem po \u017eepih, rokav\u010dki so mi bili \u017ee po prvem kilometru povsem odve\u010d, zdelo se mi je, da imam poln mehur, \u010deprav sem bila na WC-ju 10 minut pred \u0161tartom, za\u010delo je rahlo de\u017eevati, jaz pa nisem bila razpolo\u017eena prav ni\u010d olimpijsko. Imela sem ob\u010dutek, da so moje noge prete\u017eke in da se preve\u010d naprezam, \u010deprav je ura kazala, da je moj pulz idealen, celo malo ni\u017eji od pri\u010dakovanega. Z eno besedo: trema. Tekli smo v nekih \u010dudnih vijugah po pode\u017eelju in se kar naprej vra\u010dali proti markantni silhueti utrdbe pod UNESCO-vo za\u0161\u010dito, pred katero smo \u0161tartali. Na kri\u017ei\u0161\u010dih in rondojih so nas v pravo smer usmerjali \u0161tevilni prostovoljci. Eden od de\u010dkov, ki mi je z zastavico kazal smer, je prebral napis na moji majici in kri\u010dal: \u00bbGooo 3K!\u00ab Dala sva si petko in \u017ee sem hitela naprej. Idealna linija teka ni bila ozna\u010dena, zato se je reka teka\u010dev, in jaz z njo, brez pravega smisla vila od desnega roba cesti\u0161\u010da k levemu. Zna\u0161li smo se na desni strani, naslednji ovinek pa na levi in obratno. Ko sem se zavedla nesmiselnosti na\u0161ega po\u010detja, sem se posku\u0161ala dr\u017eati samo enega roba cesti\u0161\u010da, dokler nisem ugotovila, kam nas vodi naslednji ovinek. A to je bilo mogo\u010de le, kadar polovice ceste ni zasedal promet. Navija\u010dev ni bilo veliko, vsakih nekaj kilometrov nam je za spodbudo igrala kak\u0161na pleh banda. Po 15h kilometrih sem za\u010dela prehitevati prve sotrpine, ki so dirko za\u010deli prehitro in po\u010dasi je za\u010dela moja samozavest nara\u0161\u010dati. Ob pogledu na mno\u017eico teka\u010dev in slikovito pokrajino me naenkrat prevzela evforija: prav zares te\u010dem svoj prvi maraton! Nisem se po\u0161kodovala, nisem zbolela in danes je tisti dan, ki je imel v mojih mislih zadnje mesece posebno mesto. \u0160e tako dale\u010d od cilja, jaz pa sem \u017ee to\u010dila solzice sre\u010de. Polovi\u010dko sem obrnila v uri in dobrih 58 minutah in samozavestno sem sklenila, da imam dovolj rezerve za rezultat pod \u0161tirimi urami. Trasa, ki je obljubljala fantasti\u010dnih 200 m spusta, pa je bila dale\u010d od tega, da bi se samo spu\u0161\u010dala. Vzponi in spusti, ki so kvarili ritem teka, so se ves \u010das izmenjevali, ravnine pa je bilo bore malo. Ob prehitevanju pe\u0161cev, ki so sopihali v hrib, sem bila sebi in Igorju hvale\u017ena za vse ponovitve klancev, ki sem jih zgrizla v pripravljalnem obdobju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po dveh urah teka se je sonce za\u010delo kazati izza oblakov in dovolj ogrelo ozra\u010dje, da smo si na okrep\u010devalnicah privo\u0161\u010dili obilno polivanje z vodo. Pogre\u0161ala sem kak\u0161en ko\u0161\u010dek banane ali \u010dokolade in se bila prisiljena zadovoljiti z geli, ki sem jih nosila s sabo.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/malta2018%20-%202271.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po 25. kilometru se je cesta napolnila s tekmovalci, saj smo dohiteli prve oziroma zadnje polmaratonce in tekmovalce v hitri hoji na 10 km.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Napis na hrbtu enega od teka\u010dev me je spomnil na prijatelja, s katerim sva bila pred leti skupaj na tem otoku, zdaj pa mu je \u017eivljenje namenilo pravo ultra preizku\u0161njo, v primerjavi s katero je moj maraton samo cici tek. \u017de drugi\u010d ta dan sem po\u017eirala solze. Zakaj me ni nih\u010de opozoril, da je maraton tako emocionalna izku\u0161nja?&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_smile.gif\" alt=\"Smile\">&nbsp;Na silo sem odganjala oto\u017ene misli, poslala \u010dez morje en velik objem in se kon\u010dno osredoto\u010dila samo na tek. Zdaj sem samo \u0161e tekla, kaj tekla, letela! Na uro in kilometrske oznake se nisem ve\u010d ozirala, samo sledila sem notranjemu ob\u010dutku. V teh kilometrih se je skrival odgovor na vpra\u0161anje neteka\u010dev, zakaj to po\u010dnemo. Zato, ker lahko in ker se ob tem po\u010dutim kot kraljica sveta! Okrep\u010devalnici na 30. in 35. kilometru sta me presenetili nepripravljeno, v zadnjih trenutkih, preden sem zgrabila plastenko vode, sem vlekla iz \u017eepov in odpirala gele. Po 37. kilometru se je cesta kon\u010dno zravnala. Ob vsaki kilometrski oznaki sem za\u010dela prera\u010dunavati, \u010de je rezutat pod 4 ure \u0161e vedno dosegljiv. Bil je, tudi \u010de bi spustila tempo na 6 min\/km, ampak jaz \u0161e nisem \u010dutila potrebe po tem, da bi popu\u0161\u010dala. Za\u010delo se je garanje, od vseh vzponov in spustov so me \u017ee pekla stegna, ampak zloglasnega maratonskega zidu vendarle nisem sre\u010dala. Pritekli smo v zaliv med Valletto in Sliemo, kjer so se zgostile tudi vrste navija\u010dev. Zadnje kilometre trase sem spoznala \u017ee med sobotnim kratkim tekom in s pogledom sem zdaj iskala rde\u010d obok z napisom \u00bbfinish\u00ab. Eni od soteka\u010dic, ki se je zna\u0161la ob meni, je navija\u010d z roba ceste kri\u010dal, da sta do cilja samo \u0161e dva kilometra do cilja in naj me ne izpusti. To kri\u010danje je dovolj spodbudilo mojo tekmovalno du\u0161o, da sem za odtenek (ker ve\u010d pa\u010d ni \u0161lo) pospe\u0161ila in jo pustila za seboj. Sedaj, ob zapisovanju teh vrstic, dopu\u0161\u010dam mo\u017enost, da ji je kri\u010dal nekaj povsem drugega, ampak to niti ni bistveno, glavno je, da me je zmotiviral za mikro pospe\u0161ek. Nekaj metrov pred ciljem sem zasli\u0161ala navijanje uradnega Maraton\u010devega fotografa Igorja, ampak energije za kak\u0161en pameten odziv mi je \u017ee zmanjkalo. Padla sem v cilj in na semaforju zagledala rezultat 3:58 in nekaj sekund. Plan A \u2013 pre\u017eiveti maraton in plan B \u2013 pod \u0161tirimi urami uresi\u010dena! Juhej!<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/malta2018%20-%202274.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V cilju sta me \u017ee \u010dakala \u0160pela in Simon, ki sta se tokrat zelo uspe\u0161no podala na polmaratonsko razdaljo. Solza menda nisem ve\u010d to\u010dila, se mi je pa \u017ee v prvih minutah po pre\u010dkanju ciljne \u010drte nemarno zareklo: \u00bb\u0160e bom \u0161la!\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Barbara Vovko<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z maratonom imam neporavnane ra\u010dune \u0161e iz leta 2014, ko sem bila prvi\u010d prijavljena na maratonsko preizku\u0161njo v Barceloni, nato pa sem dva meseca pred tekmo staknila neko \u010dudno po\u0161kodbo stopala. To\u010dne diagnoze ni znal postaviti niti Google, je pa trajalo cel mesec, preden je bila po\u0161kodba sanirana in Barcelona je zato padla v vodo. [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2164,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2163","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2163","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2163"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2163\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2165,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2163\/revisions\/2165"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2164"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2163"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2163"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2163"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}