![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/3K5-anita.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nLahko re\u010dem, da je bil Ironman po desetih letih \u0161tetja bazenskih plo\u0161\u010dic in po \u0161estih letih premora od aktivnega \u0161porta kar velik zalogaj a hkrati neprecenljiva izku\u0161nja. Postavila sem se v prvo skupino, skupaj z nekaterimi 3K-jevci. \u0160e dobro, da so bili tam in me mirili, ko sem hitela po nova o\u010dala, saj so se mi prvotna strgala ravno tri minute pred \u0161tartom, za krst. Navajena na mirno vodo v bazenu in odrivanje na deset sekund sem kar hitro naletela na te\u017eave v dokaj razburkanem morju in gne\u010di plavalcev. Vidljivost ni bila ravno najbolj\u0161a, zato sem se sku\u0161ala dr\u017eati drugih triatloncev. Pred bojami in obrati se je \u00bblijak\u00ab plavalcev \u0161e dodatno zo\u017eil. Plavali smo en \u010dez drugega, se butali, prehitevali, dvigovali glave, da bi videli boje, ki so bile po zadnjem obratu meni nevidne zaradi valov. Sku\u0161ala sem se dr\u017eati obale a me je odneslo na desno, tako dale\u010d, da sem priplavala do skal in se morala vrniti nazaj, da sem sploh pri\u0161la do prostovoljcev, ki so mi pomagali iz vode. Potem pa tek v klanec, mimo modrih in rde\u010dih vre\u010d do tranzitne cone in menjave na kolo, kjer mi je Janja pridno mahala. \u017de po sobotnem ogledu \u0161tarta plavanja sem videla, da bo plavalni del pravzaprav pravi mali akvatlon in da bo tek v klanec celo te\u017eji od vode. No, vsaj za naslednje leto vem, da bo treba potrenirati tudi ta del. Timski duh 3K-jevcev me je ponesel, lepo je biti del tak\u0161ne ekipe in dogodka. Hvala Igorju za vklju\u010ditev v \u0161tafeto, Petru za neopren in predvsem mojima sotrpinkama Janji in Barbki, da sta to izku\u0161njo naredili \u0161e slaj\u0161o.<\/p>\n\n\n\n
Janja, kolesarka<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zadnje dni pred tekmo so se porajali razni dvomi v pripravljenost, ter bojazen pred \u00bbgumidefekti\u00ab, ki pa so se kon\u010dali z oddajo kolesa. \u00bbKar bo pa bo. Naredila bom vse kar bo v moji mo\u010di\u00ab mi je kar naprej odzvanjalo v glavi.<\/p>\n\n\n\n Pa se je za\u010delo, Anita je super odplavala in med prvimi plavalci pritekla iz vode in tako sem se morala med prvimi iz 3K \u0161tafetne dru\u0161\u010dine podati na kolo. Spodbuda navija\u010dev nas je kar ponesla in prvi ogrevalni kilometri so se hitro vrstili. Kljub odli\u010dnemu po\u010dutju in vzdu\u0161ju na progi so se nad nas kmalu za\u010deli zgrinjati \u010drni oblaki in za\u010dela se je de\u017eevna doba. De\u017e, de\u017e, de\u017e, ogromne lu\u017ee , slaba vidljivost, pa vseeno motivacija na vi\u0161ku. Sledili so mokri kilometri in padci skoraj na vsakem ovinku in na 55 km sem bila na vrsti tudi jaz. Na spustu sem malce prepozno zagledala oznako za lev ovinek in kljub zaviranju mi ni zneslo. Polet je bil kratek, pristanek pa k sre\u010di na travo oz. v robidovje. Prvo kar pomislim: \u00bbpa ni to kar konec???\u00ab, se poberem, pogledam kolo-vse ok, dela, se vsedem nanj in s treso\u010dimi nogami nadaljujem. \u0160tevec sicer ne dela, pa me prav ni\u010d ne moti. \u017delja po kon\u010danju tekme je bila ve\u010dja kot kdaj koli, zato se veselim vsakega kilometra in si pojem taborni\u0161ko pesem mojih otrok: \u00bb\u010ce kdaj pozabim to izku\u0161njo, spomnte me bilo je lu\u0161tno,\u2026\u00ab. Kon\u010dno je tudi de\u017e ponehal, cilj je \u017ee na vidiku, energije pa \u0161e dovolj za pozdravljanje navija\u010dev in publike ob progi. Ob kolesu prite\u010dem do menjalne cole, \u010dip predam Barbki, ji za\u017eelim sre\u010dno, ter se odpravim do Anite, Jaka in mojih navija\u010dev-otrok, sre\u010dna da je za menoj nova izku\u0161nja s sre\u010dnim koncem in zadovoljna z dose\u017eenim \u010dasom.<\/p>\n\n\n\n Barbka, teka\u010dica<\/strong><\/p>\n\n\n\n Med ogrevanjem, v prijetni dru\u017ebi soteka\u010dev Kaje, Mi\u010da in Marjetke uzrem Janjo, ki hiti ob kolesu proti odlagali\u0161\u010du \u0161tevilka 2004. V menjavi ji z noge snamem “Iron” \u010dip ter ste\u010dem proti Puli, po 21 kilometerski trasi s ciljem v anti\u010dni Areni. Sprva suho vreme z odtenki sonca, se po petih kilometrih vse do cilja spremeni v nepopustljiv naliv. \u010ceprav osredoto\u010dena na tek po dero\u010di vodi, vztrajam v hitrej\u0161em tempu. V starem mestnem jedru me spodbuja zlata ekipa 3K-jevcev. Med tekom razmi\u0161ljam o naklonjenosti vremena brez \u017ego\u010dega sonca in o mojih sotrpinkah Aniti in Janji, ki me \u010dakata pred vhodom v Areno. Skupaj z roko v roki ste\u010demo v cilj. Objete si \u010destitamo za hitrostni podvig, s pristankom na najvi\u0161ji stopni\u010dki v \u017eenskih trojkah.<\/p>\n\n\n\n Hvala Aniti za odli\u010den plavalni za\u010detek \u0161tafetnega triatlona v valovitih 1900 metrih trase in Janji za profesionalno 90 kilometersko vrtenje pedal v de\u017eju, na spolzki cesti. Res nepozabno \u0161portno do\u017eivetje!<\/p>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/3K5-janja.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/3K5-barbka.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n