{"id":2046,"date":"2024-01-25T21:00:50","date_gmt":"2024-01-25T20:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2046"},"modified":"2024-01-25T21:00:51","modified_gmt":"2024-01-25T20:00:51","slug":"im-70-3-luxembourg-nina-rismal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2046","title":{"rendered":"IM 70.3 Luxembourg, Nina Rismal"},"content":{"rendered":"\n

V Luxemburg sem priletela v \u010detrtek popoldne pred sobotno tekmo, popolnoma iz\u010drpana od razmi\u0161ljanja o pakiranju potrebne prtljage, praznenja svoje sobe, razstavljanja kolesa, samega pakiranja, potovanja s te\u017eko in okorno kolesarsko torbo, ter celodnevenga sedenja na avtobusih in letalu. \u010ceprav sem upala, da se bom, ko enkrat prispem v Luxemburg, lahko odpo\u010dila in sprostila, in tudi, da mi bodo izku\u0161eni 3K-jevci zaupali tiste nujne stvari katere moram vedeti o tekmi, nisem pri\u010dakovala tolik\u0161ne pomo\u010di in tak\u0161ne obilice nasvetov.<\/p>\n\n\n\n

Od trenutka ko je prispela 3K ekipa, katero so sestavljali Igor, Kaja, Mirjana, Samo, Borut in Obi, je bilo zame popolnoma poskrbljeno. Vse kar je bilo meni \u0161e potrebno storiti je bilo do sobote poslu\u0161ati njihove pogovore, tu in tam vpra\u0161ati Igorja kak\u0161no vpra\u0161anje, ki mi je \u017ee dalj \u010dasa skakalo po glavi, in v soboto odte\u010di in odkolesariti odrejene kilometre. Spro\u0161\u010dena in zabavna ekipa je skrbno splanirala petek, zadnji dan pred tekmo, od registracije, ogleda celotne kolesarske proge, sestave mojega kolesa do dostave vseh koles in ostale potrebne opreme v menjalni prostor. Pred ve\u010dernim briefingom, med katerim je organizator zaradi premo\u010dnega toka reke \u0161e enkrat dokon\u010dno odpovedal plavalni del in s tem moj prvi triatlon spremenil v moj prvi duatlon, smo si \u0161e natan\u010dno ogledali menjalni prostor, pripravili menjalne vre\u010de in simulirali obe menjavi; torej prehod na kolo po 5 kilometrih teka, in prehod na polmaraton po 90 kilometrih kolesarjenja. V hotelu mi je Igor za kolesarski del \u0161e pripravil njegov sladkorni napoj z dodatno porcijo elektrolitov, v hotelski restavraciji pa so nam za ve\u010derjo brez posebnega naro\u010dila postregli z vsaj dvojno porcijo testenin, koli\u010dino s katero so se \u0161e fantje morali boriti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Moja pri\u010dakovanja pred sobotno tekmo so bila nejasna. Vedela sem, da sem s treningi v zadnjih treh ali \u0161tirih mesecih napredovala: pri plavanju sem pridno nabirala dol\u017eine, in enkrat v za\u010detku maja prebila, za moje plavalne izku\u0161nje, magi\u010dno mejo preplavanih dveh kilometrov v enem treningu; pri intervalnih treningih sem tekla vedno hitreje, in odtekla nekaj pet kilometerskih tekem s \u010dasom blizu dvajsteih minut in dva polmaratona z osebnim rekordom 1.36; na kolesu sem se po\u010dutila udobneje in bolj samozavestno in se enkrat samostojno uspe\u0161no podala na stopedeset kilometrov dolgo pot iz Cambridga do Oxforda, ter s tem izgubila strah pred kolesarko distanco triatlona; moji regeneracijski \u010dasi so po enako napornih treningih postopoma padali. Hkrati sem pridobila dobro predstavo kaj pomeni preplavati 1.9 kilometra, jih prekolesariti 90 in odte\u010di 21. Vendar, ne le, da nisem imela jasnega \u010dasovnega cilja za tekmo, sploh nisem imela predstave kaj pomeni te tri aktivnosti na teh razdaljah zdru\u017eiti. Z izjemo nekaj parih kraj\u0161ih kolo-tek-kolo treningov nisem trenirala kombinacijsko, predvsem iz prakti\u010dnih razlogov, malo pa tudi, ker sem iz triatlonskih vodi\u010dev in pogovorov s triatlonci pri\u0161la do zaklju\u010dka, da kombinacijski treningi niso popolnoma nujni. Poleg tega sem se iz posami\u010dnih treningov, ki jih je organiziral triatlonskia klub ponavadi vra\u010dala dovolj utrujena, da se nisem nikoli uspela prepri\u010dati, da bi jih sama \u0161e dodatno podalj\u0161ala. Na primer, da bi se po jutranjem plavanju, in slede\u010dem tu\u0161iranju \u0161e usedla na kolo, ali pa, da bi po sobotnih treh do \u0161tiri urnih kolesarskih turah \u0161e za nekaj \u010dasa obula teka\u0161ke superge.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Namesto natan\u010dnega skupnega \u010dasa sem si za cilj zadala, da se \u010dez plavalni del prebijem pred \u201ccut-off\u201d \u010dasom ure in desetih minut (ena ura plavanja se mi je v razmerah odprih voda, v katerih nisem zares trenirala zdela popolnoma realisti\u010dna ocena), da nato nadaljujem z zmernih tempom na kolesu (tudi pri kolesu nisem bila sigurna kaj je zame zmerni tempo, saj sem ve\u010dino treningov odkolesarila v zavetrju skupine: ali zmorem sama dr\u017eati tempo 30km\/h?), in da zadnji del odte\u010dem z mo\u010dmi ki mi bodo preostale. Na osnovi \u010dasov, ki sem jih pri treningih potrebovala za posami\u010dne razadlje triatlona, z nekaj pribitka, sem se v Luxemburg podala z megleno idejo, da bi moj prvi pol iroman lahko kon\u010dala v 6 do 7 urah.<\/p>\n\n\n\n

V petek pred tekmo sem temu cilju, glede na to da je bilo plavanje nadome\u0161\u010deno s 5 kilometerskim tekom (zaradi \u010desar se mi je po svoje odvalil kamen od srca), in po posvetu z Igorjem, dodala pri teka\u0161kih delih nekaj bolj natan\u010dnih \u0161tevilk: tempo 4.20- 4.30 (moj 5km tempo z dodatkom 20-30 sekund) za prvi, in 5.0 (moj maratonski tempo) za drugi del. \u0160e vedno nisem bila prepri\u010dana, kako hitro kolesariti, \u0161e posebej, ker se mi je pri ogledu kolesarske proge ta zdela precej hribovita. Sem pa na znanje vzela Igorjev nasvet, da je ne glede na hitrost, najpomembneje dr\u017eati \u010dim bolj konstanten tempo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V soboto zjutraj nas je pozdravilo nevihtno nebo in precej hladna temperatura zraka. Spra\u0161evali smo se, ali naj za\u010dnemo te\u010di v anorakih, ali naj raje anorake pustimo v menjalnem prostoru, in ali naj s sabo vzamemo rokav\u010dke. Bilo je vendarle suho in sode\u010d po vremenski napovedi so bile pri\u010dakovane le kraj\u0161e, \u010detudi mo\u010dne, padavine. Jaz sem bila s tak\u0161no prognozo \u0161e kar zadovoljna, saj me je na splo\u0161no veliko bolj strah teka v hudi vro\u010dini kot pa kolesarjenja v de\u017eju. Temperatura sama se mi je na \u0161tartu zdela idealna. Po oddaji obla\u010dil in skupinskem fotografiranju smo se ogreli, in prvi ob\u010dutek ko sem po nekaj dneh ponovno tekla je bil dober: noge so se mi zdele lahke in telo polno energije. V tistem trenutku sem se po\u010dutila pripravljeno in veselila sem se preusmeritve te energije v ure teka in kolesarjenja in teka ki so sledile. V nasprotju s tednom pred tekmo, ko sem bila ves \u010das utrujena in la\u010dna, sem se na \u0161tartu v svojem telesu res po\u010dutila zelo dobro. V \u0161tartnem bloku sem na za\u010detek tekme \u010dakala skupaj z Obijem in Kajo. Malo pred za\u010detkom nam je Igor \u0161e sporo\u010dil, da nas spu\u0161\u010dajo v trojkah v razmiku 10 sekund. Pri Obiju nisem opazila kak\u0161nih ve\u010djih sprememb, Kaja pa se je vidno koncentrirala. Celotno vzdu\u0161je na \u0161tartu je bilo bolj umirjeno in ti\u0161je od tistih ki sem jih izkusila na maratonih in polmaratonih. Moj sr\u010dni utrip je bil povi\u0161an. Drug drugemu smo za\u017eeleli sre\u010do in odtekli prvim kilometrom na pot.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Prvi kilometri so minili zelo hitro. Po eni strani sem imela ob\u010dutek, da je moja zaloga energije neskon\u010dna in da bi najraje teh prvih pet kilometrov odtekla na vso mo\u010d. Po drugi strani pa sem se zavedala, da ta zaloga le ne more biti neskon\u010dno velika, in da jo moram njeno porabo skrbno varovati. Tako sem ta del odtekla s tempom 4.30. Pazila sem, da je moj sr\u010dni utrip ostal po kriti\u010dno mejo in posku\u0161ala \u010dim bolj umirjeno dihati. Menjava na kolo je potekla gladko. Res je pomagalo, da sem si v mislih skandirala zaporedje gibov, ki sem si ga zapomnila pri simulaciji menjave prej\u0161nji dan: prite\u010dem v menjalni prostor, zagrabim modro vre\u010do z mojo \u0161tevilko, si nadanem \u010delado in o\u010dala, se preobujem, odvr\u017eem vre\u010do, te\u010dem do kolesa, ga ne zajaham, ampak z njim ob boku odte\u010dem iz menjalnega prostora. \u010ceprav je postopek precej enostaven, se med tekmo, \u0161e posebej \u010de je prva, zdi precej kompliciran. Res je pomagalo, da sem to\u010dno vedela kaj moram storiti, in sem brez razmi\u0161ljanja temu samo sledila.<\/p>\n\n\n\n

Tudi kilometri na kolesu so minili hitro, hitreje kot na podobno dolgih treningih. V ospredju sem takrat \u0161e videla Kajo in Obija, ki sta se postopoma oddaljevala od mene. Prvih 30km je bilo speljanih ob reki, popolnoma ravnih in v delih celo malo navzdol. \u0160e nikoli nisem imela tako napihnjenih gum kot tisti dan in kljub nekaj minutni nevihti, ki me je \u010disto premo\u010dila, sem kar letela. Posku\u0161ala sem ne ozirati se na uro in pustiti nogam, da same dolo\u010dijo stopnjo napora. Pri tem je pomagalo, da sem del misli okupirala s tem, da sem pazila, da ohranjam po pravilih dolo\u010deno razdaljo za kolesarjem\/-ko pred menoj. Bilo nas je kar nekaj, tako kot tudi sodnikov ob progi, tako da sem zaradi tega razloga ves \u010das, ali malo upo\u010dasnjevala, prehitevala, ali razmi\u0161jala o prehitevanju. Drugih 30 kilometrov je bilo posejanih s spusti in vzponi, in na prvem vzponu me je pozdravil Igor, in zavpil, da mi gre super in da naj grem z glavo v klance. To sem tudi storila in na koncu so bili manj stra\u0161ni kot so se mi zdeli iz sede\u017ea v avtu prej\u0161nji dan prej. Noge so bile \u0161e vedne sve\u017ee. Pridno sem pila Igorjevo sladkorno me\u0161anico, vsake toliko sem se spomnila na kak\u0161no njegovo navodilo (kje naj zaradi pribli\u017eajo\u010dega ostrega ovinka za\u010dnem upo\u010dasnjevati, in kje naj zaradi pribli\u017eajo\u010dega vzpona zamenjam prestave), uspe\u0161no zamenjala bidone z vodo, opazovala kolesarje okoli mene in vzepnjajo\u010de kilometre na \u0161tevcu Pri pribli\u017eno sedemdestem kilometru sem si po\u010dasi za\u010dela \u017eeleti videti konec kolesarskega dela, ki se je potem s pomo\u010djo sonca, ki se je takrat za\u010delo prikazovati med oblaki, \u0161e kar kmalu kon\u010dal s \u0161e enim ravnim delom ob reki.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Tudi druga menjava je potekla gladko. To pa se ni nadaljevalo in prvi kilometri teka bili zelo te\u017eki. Stegenske mi\u0161ice so bile utrujene in tista bole\u010dina v kolenu, ki se je kar naenkrat pojavila med tekom en teden pred tekmo, in za katero iz strahu, da bi postala resni\u010dna, nisem nikomur povedala, se je vrnila. Mo\u010dno so me boleli prsti na nogah. Po tekmi se se pozanimala o mo\u017enih vzrokih in eden izmed tehje nepravilna nastavitev polo\u017eaja SPD pedalov. Te\u017eile so me tudi elasti\u010dne vezalke na supergah, na katere nisem bila navajena. Med temi kilometri sem si ponavljala, da bodo te bole\u010dine, kot vedno poprej, s \u010dasom izginile. In res so. Kot je rekla Kaja, po 5 ali 6, kilometrih, sem pozabila na \u017ee odkolesarjene kilometre, in se z bolj\u0161im po\u010dutjem podala v drugi 5 kilometerski krog. Vsak krog je nato pomenil predvsem novo \u017eivo barvno elastiko okoli zapestja, novo porcijo gela, ve\u010d vzpodbudnih besed Igorja, pozdrav Kaje. Tekla sem z ve\u010d ali manj konstanstim tempom in z zaupanjem v prihranjene mo\u010di. To, da sem to isto razadljo v preteklosti \u017ee pretekla veliko hitreje me je napoljevalo z ob\u010dutkom samozavesti. Vedela sem, da bi lahko pospe\u0161ila, \u010de bi morala, in s to mislijo mi je bilo la\u017eje ohranjevati tempo, ki se je v prvi polovici izkazal za vzdr\u017eljivega \u2014 med 4.45 in 4.50. \u0160ele v zadnjem krogu je sr\u010dni utrip za\u010del nara\u0161\u010dati, in za\u010dela sem \u010dutiti utrujenost v gle\u017enjih in kolenih. Tempo je malo padel, in res sem mo\u010dno veselila konca. Namesto v naslednji krog teka, sem po 5 urah in 12 minutah z velikim nasmehom na obrazu zavila proti cilju. Bila sem iz\u010drpana, presene\u010dena nad rezultatom, ki se je v rde\u010dih \u0161tevilkah prikazoval na tabli pod katero sem pritekla \u010dez ciljno \u010drto, \u0161e bolj pa nad tem, da bi, \u010de bi bilo res treba, zmogla odte\u010di \u0161e \u0161esti, sedmi oziroma katerikoli naslednji krog.<\/p>\n\n\n\n

Rada bi se zahvalila Igorju, Kaji, Mirjani, Samu, Borutu in Obiju, saj sem pripri\u010dana, da bi brez njihove prisotnosti v Luxemburgu, v tem trenutku pisala neko povsem druga\u010dno poro\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n

Nina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Luxemburg sem priletela v \u010detrtek popoldne pred sobotno tekmo, popolnoma iz\u010drpana od razmi\u0161ljanja o pakiranju potrebne prtljage, praznenja svoje sobe, razstavljanja kolesa, samega pakiranja, potovanja s te\u017eko in okorno kolesarsko torbo, ter celodnevenga sedenja na avtobusih in letalu. \u010ceprav sem upala, da se bom, ko enkrat prispem v Luxemburg, lahko odpo\u010dila in sprostila, in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2047,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-2046","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2046","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2046"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2046\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2048,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2046\/revisions\/2048"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2047"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2046"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2046"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2046"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}