{"id":2033,"date":"2024-01-25T20:55:05","date_gmt":"2024-01-25T19:55:05","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2033"},"modified":"2024-01-25T20:55:05","modified_gmt":"2024-01-25T19:55:05","slug":"maraton-drugi-poskus-urban","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2033","title":{"rendered":"Maraton: drugi poskus, Urban"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Projekt \u00bbMaraton Treviso\u00ab je bil zame le logi\u010dno nadaljevanje projekta \u00bbLjubljanski Maraton\u00ab (LM). Cilj je bil namre\u010d zastavljen zelo jasno (kon\u010dati pod tremi urami), a ostal neizpolnjen (beri poro\u010dilo \u00bbKdaj so Radenci?\u00ab). Zato je bil \u017ee nekaj dni po LM pogled usmerjen proti pomladi<em>.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Te\u017eava je nastopila, ko me je v za\u010detku novembra zopet za\u010delo mu\u010diti koleno. Bole\u010dina se je za\u010dela na zunanji strani, nato pa se selila naokrog, dokler ni decembra eksplodirala tako, da sem vidno \u0161epal \u017ee pri hoji. Na sre\u010do so se te\u017eave do sredine decembra umirile do te mere, da sem spet lahko tekel, a bolelo me je \u0161e kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V slu\u017ebi so se takrat pojavile neke nove zadol\u017eitve, in to ravno v torek in \u010detrtek, ki sta dneva za trening. Sprva me je to precej morilo, a sem s\u010dasoma ugotovil, da s pravo motivacijo tudi ve\u010derni (skorajda no\u010dni) treningi niso problem. Pa \u0161e 14 kilometrov na 250-metrskem krogu se \u010disto d\u00e1 prete\u010di.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">K sre\u010di je bila zima teka\u010dem naklonjena. Po nekaj zmrznjeno bole\u010dih izku\u0161njah sem ugotovil, da se da tudi pri temperaturah pod ledi\u0161\u010dem dobro trenirati, le smu\u010darske rokavice in zokne (za vse vzhodno od Trojan: zoken, -a,&nbsp;<em>m<\/em>,&nbsp;debela, pletena, topla&nbsp;nogavica) potrebuje\u0161.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160esti marec se je po\u010dasi bli\u017eal. Koleno se je po\u010dasi uneslo, za\u010dela je boleti tetiva. Ko je prenehala boleti tetiva, je za\u010delo je boleti stopalo \u2026 Nekatere dni se je zdelo, kot da je pripravljenost na vi\u0161ku, in druge, kot da ni vse skupaj ni\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Med treningi sem ugotovil, da se moja prebava na tek odziva precej \u017eivahno. Po za\u010detku teka traja skoraj to\u010dno deset minut, preden me prime \u2026 pa\u010d \u2026 tja \u2026 kamor gre \u0161e cesar pe\u0161. Pred maratonom torej obvezno na taveliko, sicer bo treba vmes.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na zadnjih tekih pred velikim dogodkom se je izkazalo, da je moja pripravljenost razmeroma dobra. Tako je bil scenarij za zadnje dni pred tekom tak:<\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>Naredi dober \u00bbcarbo-loading\u00ab,<\/li>\n\n\n\n<li>Izprazni peristaltiko,<\/li>\n\n\n\n<li>\u0160tartaj v tempu \u0161tirih minut in desetih sekund na kilometer<\/li>\n\n\n\n<li>V tempu teci do tridesetega kilometra, potem pa \u2026<\/li>\n\n\n\n<li>\u2026 nih\u010de ne ve, a poskusi se do cilja privle\u010di prej kot v treh urah.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izku\u0161nja z LM me je nau\u010dila, da se prava maratonska dirka za\u010dne \u0161ele po tridesetem kilometru. V Ljubljani sem do takrat tekel zastavljen tempo, nato pa \u00bbkasiral\u00ab ve\u010d kot 30&nbsp;sekund na kilometer.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na tekmo smo \u0161tartali ob \u0161tirih zjutraj. Zbudil sem ob treh, da bom lahko v miru pojedel, spil kavo in \u0161el \u2026 pa\u010d \u2026 tja. To\u010dki 1 in 2 sta mi lepo uspeli, to\u010dka 3 pa nikakor. Vem sicer, da kava pomaga pri tovrstnih zadregah, a sem se obenem bal, da bi zaradi nje izgubil preve\u010d vode. Na LM sem imel namre\u010d ob\u010dutek, da je bila ravno dehidracija najve\u010dji problem. S kavo si torej nisem upal pretiravati. Tudi med vo\u017enjo v Treviso prebava ni hotela sodelovati. \u010ceprav sem v trebuhu vseskozi \u010dutil kilogram v zadnjih dneh pojedenih \u0161pagetov ta ni \u017eelen ven. Ostali so me mirili, da je to povsem obi\u010dajno, a pravilo desetih minut mi vseeno ni dala miru.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Petnajst do desetih se je tekma kon\u010dno za\u010dela. Tek, na katerega sem se pripravljal skoraj pet mesecev, je bil tu. Maraton, drugi poskus. Prvi kilometri so minili malce stresno, a pod kontrolo. Te\u017eko mi je bilo loviti na\u010drtovani tempo, kilometrske oznake so bile postavljene bolj kot ne naklju\u010dno, a sem vseeno zadr\u017eal mirno glavo in se dr\u017eal na\u010drta. 4:10 ali kak\u0161na sekunda hitreje. 4:12 \u2192 prepo\u010dasi. 4:05 \u2192 prehitro. Do 21. kilometra je \u0161lo brez ve\u010djih posebnosti, na vsaki postaji sem pazil, da sem pil, pojedel gel \u2026 vse po na\u010drtu. Zastavljeni tempo sem dr\u017eal brez ve\u010djih te\u017eav, a obenem mi je v glavi nenehno odzvanjalo: \u00bbtudi v Ljubljani je bilo tako\u00ab. Na pribli\u017eno 23. kilometru me je dohitela skupina. Za trenutek mi je skoraj zastalo srce, saj sem se ustra\u0161il, da je to skupina okoli balon\u010dka za 3:00. Na sre\u010do ni bila. Nekaj sto metrov sem tekel s skupino, a so pospe\u0161ili in mi malce u\u0161li. \u010cez 500&nbsp;metrov sem jih ujel, a so zopet pospe\u0161ili. S tem se nisem obremenjeval, ampak sem dr\u017eal svoj malce-pod-\u0161tiri-deset (MP\u0160D) tempo. Nekje na 24. ali 25. kilometru sem opazil, da so me za\u010deli boleti koleno, stopalo, prepone \u2026 a nekako sem imel ob\u010dutek, da bo vse zdr\u017ealo do Brezovice (op. a. od mojega doma do Brezovice je pribli\u017eno 17&nbsp;km). Zopet sem ujel skupino. Tokrat mi ni ve\u010d u\u0161la, \u010deprav sem \u0161e vedno tekel svoj MP\u0160D tempo. Utrip: nizek, 168. Ob\u010dutek: v redu. Ampak: \u00bbtudi v Ljubljani je bilo tako\u00ab. \u010cakal sem 28. kilometer, saj se mi je takrat na LM tekma za\u010dela podirati. Na 28. vse v redu. Nato sem \u010dakal 30. kilometer. Takrat me je na LM \u2013 pri botani\u010dnem vrtu \u2013 od\u017eagalo. V mislih sta mi odzvanjala tisti trenutek, ko so&nbsp;<em>tri ure<\/em>&nbsp;splavale po vodi, in dvanajst kilometrov \u010distega trpljenja, ki je sledilo. S skupino smo se za\u010deli pribli\u017eevati okrep\u010devalnici na 30. kilometru. Ponovil sem \u017ee ute\u010deno rutino.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>D-700 m: postavi se na desno stran ceste,<\/li>\n\n\n\n<li>D-600 m: vzemi dol rokavico,<\/li>\n\n\n\n<li>D-500 m: vzemi gel iz \u017eepka,<\/li>\n\n\n\n<li>D-400 m: odpri gel,<\/li>\n\n\n\n<li>D-300 m: vzemi prvi po\u017eirek gela, nekajkrat ga posvaljkaj po ustih (\u00bbsladkor se absorbira tudi v ustih\u00ab, pravi Bo\u0161tjan),<\/li>\n\n\n\n<li>D-100 m: izprazni gel.<\/li>\n\n\n\n<li>D: vzemi vodo in poplakni gel, ne bodi skop z vodo \u2013 mora\u0161 piti.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/Treviso2016%20-%2001.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Celotna procedura je stekla gladko, kot bi odtekel \u017ee ducat maratonov. Malo po okrep\u010devalnici sem ugotovil, da sem skupini u\u0161el. Nekajkrat sem pogledal nazaj, \u010de bodo ostali priklju\u010dili. Sr\u010dni utrip: 168; po\u010dutje: dobro; sem pa pod Golovcem (op. a. od Golovca do Mosteca je 12&nbsp;km). Ravno na 30. kilometru se je za\u010del rahel vzpon, ki je trajal nekje do 40. kilometra. O&nbsp;<em>zidu<\/em>&nbsp;ne duha ne sluha. Prvi\u010d me je ob\u0161lo \u00bbne, v Ljubljani pa ni bilo tako\u00ab. Potrpljenje me je minilo in dvignil sem tempo na 4:05. Noge so stekle brez te\u017eav. Utrip: 175. \u00bb\u0160e vedno imam rezervo, \u010de bo prehudo lahko spustim na \u0161tiri minute in deset sekund na kilometer, pa \u0161e vedno kon\u010dam pod tremi urami.\u00ab Prehitel sem prvega teka\u010da \u2026 drugega \u2026 tretjega \u2026 vse precej po\u010dasnega koraka. Ob\u010dutek sem imel, da se film z desetega kilometra vrti nazaj: ve\u010dina teh teka\u010dev me je prehitela na pribli\u017eno desetem kilometru. Ob\u010dutek sem imel, da imam \u0161e malce rezerve v tempu. \u00bbPo\u010dakaj na 37., od tam se do cilja lahko odkotali\u0161, \u010de bo kriza.\u00ab Na 37. kilometru sem bil prepri\u010dan, da zidu tokrat ne bo. 1200&nbsp;km kilometrov od LM, dovolj gelov in vode je o\u010ditno naredilo svoje. Pri okrep\u010devalnici na 37 kilometrih in pol sem pognal, kolikor je \u0161e \u0161lo. V nasprotju z LM se sedaj nisem boril za pre\u017eivetje, ampak sem tekmoval! Na 38. kilometru sem videl, da imam do treh ur \u0161e skoraj 25&nbsp;min \u010dasa. Trenutek, ko te spreleti, da ti bo uspelo. Stvar, za katero si se trudil toliko \u010dasa, bo vsak trenutek pri\u0161la. Tudi \u010de si zvijem gle\u017eenj in na mestu odstopim, sem sposoben, lahko to naredim. \u010ce po nekem nesre\u010dnem naklju\u010dju ne danes, pa naslednji\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na 40. kilometru je bilo konec vzpona in obrnil sem proti cilju. \u00bb\u0160e dva kilometra. Dobrih osem minut. Pet krogov na stadionu. Dr\u017ei tempo! To bo pod 55!\u00ab Zadnji kilometer. \u00bb\u0160e malo, dobre \u0161tiri minute!\u00ab Zavil sem v staro mestno jedro, na kocke, na \u0161e zadnji vzpon. Noge so bile \u017ee super te\u017eke. \u010ce bi bila \u0161e dva kilometra, ne bi ve\u010d zdr\u017eal tempa. Vrh vzpon\u010dka. Zavil sem na glavno ulico in bilo je \u0161e 200&nbsp;metrov. \u00bb\u0160e 200&nbsp;metrov in pretekel bom maraton v manj kot treh urah!\u00ab Rezultat o katerem sem pred letom dni le sanjal, pa \u0161e to bolj potihem. Za to sem pozimi zmrzoval. Za to sem tekel po de\u017eju. Za to sem v Orto baru pil Radensko.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zadnjih sto metrov maratona je tako ali tako nekaj najlep\u0161ega kar se \u010dloveku lahko zgodi. CILJ\u203c!. Ura je pokazala 2:53:31. UAAAAAAAA\u203c!.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem soteka\u010dem za vzpodbude in pozitivne besede. Posebni zahvali pa gresta Igorju, za plane in napotke, in Bo\u0161tjanu, za zaupane male skrivnosti maratona.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prvi izziv mi je tako uspelo izpolniti. A prihajajo novi. \u010ce jih ne najde\u0161 sam, ti jih servirajo drugi: \u00bbMali, ti jeseni da te\u010de\u0161 \u2026\u00ab, \u00bb\u010ce bi bil jaz 15 let mlaj\u0161i \u2026\u00ab&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_wink.gif\" alt=\"Wink\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">P.S.: \u0160ele &nbsp;v cilju sem se spomnil, da me vmes ni ni\u010d prijelo \u2026 pa\u010d \u2026 tja \u2026kamor \u0161e cesar te\u010de.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Urban<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Projekt \u00bbMaraton Treviso\u00ab je bil zame le logi\u010dno nadaljevanje projekta \u00bbLjubljanski Maraton\u00ab (LM). Cilj je bil namre\u010d zastavljen zelo jasno (kon\u010dati pod tremi urami), a ostal neizpolnjen (beri poro\u010dilo \u00bbKdaj so Radenci?\u00ab). Zato je bil \u017ee nekaj dni po LM pogled usmerjen proti pomladi. Te\u017eava je nastopila, ko me je v za\u010detku novembra zopet za\u010delo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2034,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2033","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2033","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2033"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2033\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2035,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2033\/revisions\/2035"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2033"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2033"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2033"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}