{"id":2017,"date":"2024-01-25T20:47:33","date_gmt":"2024-01-25T19:47:33","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2017"},"modified":"2024-01-25T20:47:34","modified_gmt":"2024-01-25T19:47:34","slug":"kdaj-so-radenci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2017","title":{"rendered":"Kdaj so Radenci?"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na za\u010detku poletja sem se dokon\u010dno odlo\u010dil, da se spopadem s svojo dolgoletno \u017eeljo \u2013 maratonom. Ker je bil cilj oz. \u017eelja zastavljen razmeroma ambiciozno (kon\u010dati v \u010dasu pod tremi urami), sem se pridru\u017eiti organiziranim pripravam 3K.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Priprave so potekale precej gladko (beri: brez po\u0161kodb, ne brez&nbsp;<em>kaj-mi-je-tega-treba<\/em>&nbsp;trenutkov) in zastavljeni program sem opravil prakti\u010dno v celoti. In tako je po nekaj mesecih priprav in (bolj kot ne) stalnega razmi\u0161ljanja o maratonu napo\u010dil 25. 10. \u2013 teka\u0161ki dan D. Na\u010drt oz. taktika je bila (skovana tudi po nasvetih Igorja in Bo\u0161tjana) sta bila sila enostavna: dr\u017eati se balon\u010dka&nbsp;<strong>3:00<\/strong>&nbsp;kolikor dolgo gre. A ker je la\u017ee re\u010di kot storiti, se je nervoza v zadnjih dneh pred tekmo v vedno kraj\u0161ih intervalih izmenjevala s strahom.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201523.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na tekmo sem pri\u0161el dobro razpolo\u017een, na\u0161pi\u010den in bli\u017eina znanih obrazov na \u0161tartu je delovala precej pomirjujo\u010de. Prvih 10 kilometrov je \u0161lo pravzaprav te\u017eje, kot sem pri\u010dakoval. Nekako se nisem po\u010dutil dobro, mogo\u010de se je nekoliko poznala tudi \u017eiv\u010dnost. Sr\u010dni utrip je bil nekaj udarcev vi\u0161ji od pri\u010dakovanega. Drugih 10 km je bilo precej la\u017ejih in manj stresnih. Utrip je padel v pri\u010dakovane okvire in do okrep\u010devalne postaje na Tr\u017ea\u0161ki je \u0161lo vse po na\u010drtih. Tam me je nekoliko vrglo s tira, ker sem uspel vzeti kozarec z vodo \u0161ele v \u010detrtem poskusu. Prste na rokah sem imel namre\u010d \u010disto \u2018zmrznjene\u2019 in sem popolnoma izgubil mo\u010d v njih. Tako sem si ve\u010d vode zlil v o\u010di kot v usta in je popil kve\u010dnjemu po\u017eirek. \u010cez nekaj kilometrov, ko sem se odlo\u010dil vzeti drugi gel, se je te\u017eava s prsti ponovila. Kar dolgo sem se trudil odpreti zadrgo na \u017eepu, medtem ko mi je zapreti nikakor ni uspelo. Po minuti ali dveh neuspe\u0161nih poskusov mi je na pomo\u010d prisko\u010dil soteka\u010d. Po petih kilometrih (na pribli\u017eno 27. kilometru) sem opazil, da imam \u017ee kar trda stegna in da malce te\u017eje priklju\u010dujem skupini predvsem od spremembah tempa, a niti sanjalo se mi ni kaj sledi.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table><tbody><tr><td><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201517.jpg\" width=\"156\"><\/td><td><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201518.jpg\" width=\"152\"><\/td><td><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201519.jpg\" width=\"138\"><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko smo se pribli\u017eevali postaji na 30 km, sem nekaj metrov pred njo ugotovil, da je skupina spet nekoliko pospe\u0161ila. Pogledal sem, kje je na postaji voda, pogledam spet skupino, razdalja je bila \u0161e malo ve\u010dja. Poskusil sem pospe\u0161iti, ni \u0161lo. Poskusil sem \u0161e enkrat, zopet brez uspeha. Takrat me je ob\u0161lo: \u00bbEvo ga, slavni Maratonski zid!\u00ab. Vzel sem vodo in \u0161e zadnji\u010d poskusil dvigniti tempo. Neuspe\u0161no. Tempo mi je prvi\u010d padel pod 4:15 minute na kilometer. \u010cez 100 metrov, ko smo pri\u0161li do klan\u010dka pod cesto Hradetskega, mi je \u017ee bilo jasno, da bi se moral zgoditi manj\u0161i \u010dude\u017e, da bi \u0161e lahko ulovil skupino, obenem pa je bilo do cilja vseeno \u0161e 12 km in loviti skupine za vsako ceno ne bi bilo pametno. Na klan\u010dku navzdol mi je zopet uspelo nekoliko dvigniti tempo. Pred sabo sem gledal Bo\u0161tjana, ki je prav tako odpadel od skupine. Poskusil sem ga do konca spusta ujeti, a mi ni uspelo. Do \u017eelezni\u0161kega podvoza nad Kajuhovo sem \u0161e nekako dr\u017eal razdaljo, a ko se je cesta spet za\u010dela vzpenjati mi je bilo dokon\u010dno jasno, da je sanj o rezultatu pod tremi urami konec. V tistem trenutku me je prehitel \u0161e drugi balon\u010dek&nbsp;<strong>3:00<\/strong>&nbsp;(prvi balon\u010dek je bil na 30. kilometru pribli\u017eno dve minuti hitrej\u0161i). Poskusil sem priklopiti tej skupini, a ni \u0161lo. Ko sem se pribli\u017eeval vodni postaji na \u0160martinki, sem opazil, da sem \u017ee po\u0161teno \u017eejen in sem se zaradi te\u017eav na postaji na Tr\u017ea\u0161ki odlo\u010dil, da bom&nbsp;<em>prvi\u010d padel<\/em>&nbsp;<em>pod kri\u017eem<\/em>. Ustavil sem se, vzel tri kozarce vode, jih spil in stekel naprej. Po navadi pravijo, da ko se enkrat ustavi\u0161, je te\u017eko spet za\u010deti te\u010di, a moram re\u010di, da je bilo meni \u017ee prej tako te\u017eko, da nisem opazil nikakr\u0161ne razlike.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201516.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010cez kak kilometer sem pojedel \u0161e preostala dva gela, saj sem upal, da se bo po\u010dutje nekoliko izbolj\u0161alo, a ni prav veliko pomagalo. Na \u0160tajerski cesti (proti Sto\u017eicam) sem dobil s strani vodo in spet poskusil pogasiti \u017eejo, a mi je v trenutku postalo slabo in sem \u0161e&nbsp;<em>drugi\u010d padel pod kri\u017eem<\/em>. Preprosto ni \u0161lo ve\u010d. \u00bbDo naslednje lu\u010di hodim, potem pa te\u010dem naprej,\u00ab sem si mislil. Res sem za\u010del te\u010di. Mislil sem le \u0161e na cilj. \u010cez kak\u0161en kilometer sem zasli\u0161al Igorjev glas (prej ga sploh nisem opazil) \u00bbOk, poskusi dr\u017eati tempo! 3:05 bo tole. \u0160e 5 km. Kar tak tempo naprej, ne se ustavljat!\u00ab Moram priznati, da bi do cilja gotovo \u0161e zahodil, \u010de me ne bi bilo \u2018strah\u2019, da me bo videl Igor in jih bom potem sli\u0161al. Kilometri so postajali vedno dalj\u0161i. \u010ce sem prej od\u0161teval kilometre, sem takrat \u017ee od\u0161teval metre. \u00bbZdaj sem gotovo pretekel \u017ee 200 metrov.\u00ab Pogledal sem na uro. \u00bbTO\u203c 300 metrov je \u017ee, \u0161e 1700 metrov.\u00ab Ko sem tekel mimo stolnice, sem se spomnil Robijevih besed, kako te v zadnjih kilometrih \u2018nese\u2019 publika. Moram priznati, da sem sam bolj upal, da me v takem stanju ne vidi kdo znan, kot da bi me publika \u00bbnesla\u00ab. Tako sem odtekel \u0161e Slovensko in ko sem zagledal semafor v cilju sem si mislil \u00bbAjde, stisni \u0161e tole, da bo pod 3:04\u00ab in sem uprizoril najpo\u010dasnej\u0161i sprint v zgodovini teka. Pretekel sem \u0161e celotno ciljno preprogo, ker me je bilo strah, da se bom ustavil in obstal kak\u0161en meter pred ciljem. Ko se mi je zazdelo, da sem \u017ee gotovo pre\u010dkal ciljno \u010drto, sem se skorajda na mestu ustavil (kasneje sem na posnetku videl, da sem se ustavil dobesedno pol metra za ciljno \u010drto). Takrat sem tudi opazil, da sem o\u010ditno ves \u010das vlekel rame navzgor (stara teka\u0161ka razvada), in tako se je za\u010del interni dvoboj za najbolj bole\u010d del telesa med ramenskim obro\u010dem in stegni. V cilju sem nato zagledal \u0161e ostale na\u0161e, a v glavi sem imel le eno misel: da \u010dim prej dobim vodo in se usedem.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/20-ljubljanski-maraton-urban%20-%201522.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob prihodu v cilj sta me ob\u0161la veselje, da je konec, in predvsem razo\u010daranje, saj sem bil tri minute in pol prepo\u010dasen. Ko sem se vlekel proti avtu (glej pripis) sem si mislil: \u00bbKatastrofa! Nikoli ve\u010d! Ni \u0161ans, da \u0161e kdaj te\u010dem! Nikoli ve\u010d!\u00ab. A ko sem se enkrat privlekel do avta, se malo ogrel in pri\u0161el k sebi, je razo\u010daranje minilo. \u00bb3:04 \u2026 pa saj ni tako slabo \u2026 za prvi\u010d bo v redu.&nbsp;<em>Ovo mi je \u0161kola i drugi puta \u010du pametnije!<\/em>\u00ab Ko pa sem doma tu\u0161iral, pa sem se \u017ee zalotil pri misli: \u00bbPismo, ni mi uspelo pod tremi urami\u2026 cilj ostaja \u2026 jaz ne morem \u010dakati do drugega leta \u2026 kdaj so Radenci?\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">P. S.: Odiseja na poti proti avtu si morda zaslu\u017ei svoje poro\u010dilo, a \u00bbto make a long story short\u00ab: zgubil sem doma\u010de, ki so me \u010dakali na cilju; hodil sem kot Notredamski zvonar, saj me je tako bolel ramenski obro\u010d, da se nisem mogel vzravnati; zeblo me je, da so mi dobesedno \u0161klepetali zobje; neznani teka\u010di so pri\u0161li do mene in vpra\u0161ali, \u010de sem v redu, \u010de potrebujem pomo\u010d, mi dali vodo in gel; avto sem imel parkiran \u00bb\u010dez pol Ljubljane\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Urban<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Na za\u010detku poletja sem se dokon\u010dno odlo\u010dil, da se spopadem s svojo dolgoletno \u017eeljo \u2013 maratonom. Ker je bil cilj oz. \u017eelja zastavljen razmeroma ambiciozno (kon\u010dati v \u010dasu pod tremi urami), sem se pridru\u017eiti organiziranim pripravam 3K. Priprave so potekale precej gladko (beri: brez po\u0161kodb, ne brez&nbsp;kaj-mi-je-tega-treba&nbsp;trenutkov) in zastavljeni program sem opravil prakti\u010dno v celoti. [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2018,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2017","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2017","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2017"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2017\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2019,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2017\/revisions\/2019"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2018"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2017"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2017"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}