Z dogajanji na Havajih sva s Kajo kar redno poro\u010dala preko FB. Prav se mi zdi, da zabele\u017eim \u0161e celovit pogled na zaklju\u010dne priprave skozi lupo \u0161portnika-trenerja. Sedaj so spomini \u0161e sve\u017ei, vendar ravno dovolj predelani, da bodo lahko verodostojen mozaik slik dogajanja v Koni.<\/p>\n\n\n\n
Navodila za branje: kogar dolgo\u010dasi, lahko mirno posamezne dele izpusti in na poljubnem mestu nadaljuje.<\/p>\n\n\n\n
Sobota 26.9.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Dan potovanja je, razen dejstva, da sva se s Kajo poslovila v dokaj slabi ko\u017ei, potekal teko\u010de, prijetno, v pri\u010dakovanju ne\u010desa novega in obenem \u010disto doma\u010dega. Kona je bila pred leti moj tako pogost jesenski cilj, da sem kljub mnogim letom abstinence ob\u010dutil, da se vra\u010dam pravzaprav domov. Ne motim se. \u017de na poti se utirim v stare navade, ko se v LA, \u010dakajo\u010d na kon\u010dni let, zavle\u010dem v kot \u010dakalnice in opravim celoten program stretchinga. Ja, tudi dan potovanja za 12 \u010dasovnih pasov ne mine brez treninga.<\/p>\n\n\n\n V apartma prispem ob desetih zve\u010der. Sledi vseljevanje in predvsem \u0161raufanje kolesa, ob enih pono\u010di padem v posteljo misle\u010d, da bom tako utrujen premagal probleme s \u010dasovno razliko. Ne deluje, \u017ee \u010dez eno uro (ob dveh popoldne po na\u0161em \u010dasu) sem buden kot zajec. Preostanek no\u010di mine v dokon\u010dnem urejanju gnezda za prijetno bivanje.<\/p>\n\n\n\n Nedelja 27.9.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ob sedmih, kot je v Koni zapovedano, sem v Kailua Pier, kjer mi je vse znano, doma\u010de, prijetno, \u010dustveno. Kar malo mehek odplavam pol proge. Neprecenljivo. Takoj nato s kolesom premerim celoten maraton. Garmin poka\u017ee 42,25 km. Ameri\u010dani se ne hecajo, razdalje so pri njih vedno natan\u010dno izmerjene, brez kan\u010dka odstopanja. Dan izpolnim z oskrbo in logistiko, kar ob dejstvu, da sem bil brez avta in iz centra Kone oddaljen 6 km, ni najenostavnej\u0161e. Tik pred no\u010djo (v Koni sonce v tem \u010dasu zahaja malo po \u0161esti uri potem pa se v zelo kratkem \u010dasu stemni) opravim \u0161e tri \u010detrt urni raztek po Alii Drive.<\/p>\n\n\n\n Ponedeljek 28.9.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Po ponovno slabo prespani no\u010di se v fitnesu naslikam v trdi temi ob 5.05, pet minut po odprtju. Potem ko me brhka mladenka ujame v past, obdelana z nau\u010denimi \u00bbHow are you, where are you from\u00ab in \u0161e bla, bla, bla in mi mimogrede pobere na\u010drtovan \u0161op zelencev, mi \u0161e bolj navdu\u0161eno pove, da lahko v fitnes prihajam \u017ee ob 4.45, saj navadno odpira petnajst minut pred objavljenim urnikom. Sicer sem vedno zgoden, to pa je tudi zame too much. Fitnes si izberem kot nekak\u0161no dnevno bazo za prvi teden. V njem je tudi bazen. Po plavanju, raztezanju ali treningu mo\u010di iz fitnesa pri\u010denjam tudi kolesarske treninge in se nato vra\u010dam. Prvi dan je na programu najprej plavanje. Odlo\u010dil sem se, da bom izmeni\u010dno en dan plaval v morju in en dan v bazenu. Sledi \u017ee bolj hrabra kolesarska tura iz mesta na sever, mimo letali\u0161\u010da in nazaj, skupno 70 km. Pogoji dobri, povpre\u010dje krepko nad 30. Opazim veliko spremembo v 16 letih, od mojega zadnjega obiska Big Islanda. Glavna cesta iz Kone proti letali\u0161\u010du se spreminja v \u0161tiripasovno avtocesto, veliko novih semaforiziranih kri\u017ei\u0161\u010d, eno samo gradbi\u0161\u010de, promet se je v tem \u010dasu vsaj podvojil. Minili so romanti\u010dni \u010dasi, ko smo z avti in celo trucki lahko delili vozni pas, sedaj bi bilo to nemogo\u010de in smrtno nevarno. Samo in izklju\u010dno odstavni pas je varen za kolesarje. Po kolesu v fitnesu sledi \u0161e stretching. Popoldne namenim \u0161e oskrbi s hrano. Dan zaklju\u010dim z lepim iztekom po delu proge na ju\u017enem delu Kone do prvega obrata, ki je od White sands village, kjer je moje domovanje, oddaljen vsega eno miljo. Pri tem sem razmi\u0161ljal o skominah, ko bom na dan tekme v prvih 10 km kar dvakrat tekel mimo apartmaja.<\/p>\n\n\n\n Torek 29.9.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Jutranje plavanje v morju, \u0161panciranje po mestu. Ugotavljam, da je Kona vse bolj zaspano mesto. \u017divljenje se iz centra seli na oddaljenej\u0161e samooskrbne samozadostne resorje, ki posrkajo vse turiste in jih tudi oskrbijo (beri oskubijo) z vsem. Tako je nekdaj \u017eivahen center vse bolj prazen in delno tudi propadajo\u010d. \u0160e en del romantike je poteptala agresivna turisti\u010dna industrija. Edini pravi trening tega dne je enourni tek po Alii Drive, ko sem jo dvakrat po dve milji cvrl \u017ee pod 4.0\/km. Dober ob\u010dutek, pulz pa tja do 170, \u010desar v Ljubljani ne bi dosegel tudi, \u010de bi be\u017eal pred levom, ki je pobegnil iz ZOO-ja.<\/p>\n\n\n\n Sreda 30.9.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Trenin\u0161ki dan za\u010dnem in kon\u010dam v fitnesu. Najprej plavanje, z osrednjim delom 5×200 yardov. Dober ob\u010dutek, saj so \u010dasi glede na 25 m bazen izjemni, vendar tudi prera\u010dunane vrednosti na realne razdalje dajo slutiti, da nisem od muh. Osrednji del je kolesarjenje proti severu mimo letali\u0161\u010da, skozi obse\u017ena lavina polja, mimo turisti\u010dnih kolosov do pristani\u0161ke Kawaihae, 55 km v eno stran. To je bilo prvo pravo sre\u010danje z brutalnim legendarnim havajskim vetrom. Eno najekstremnej\u0161ih kolesarjenj, kar se jih spomnim. Najprej je pihalo v hrbet, nato pa neugoden veter s strani, tako, da je bilo potrebno dr\u017eati balanco z obema rokama, se nagibat v veter in iskati krhko ravnote\u017eje. Res izjemno tvegano in nevarno. Nazaj se je zgodba ponovila, veter v prsa, hrbet, z boka, kakor po pusti pokrajini vijuga cesta. Kdo je tisti, ki se je spomnil te tekme, in kaj je tisto, kar nas \u017eene na ta neprijazen otok, so vpra\u0161anja, ki mi rojijo po glavi. Pravega odgovora nikoli ne bo, sprijaznjen s situacijo marljivo kljubujem surovi naravi.<\/p>\n\n\n\n \u010cetrtek 1.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n La\u017eji dan, ve\u010d po\u010ditka, ni\u010d garanja. Jutranje plavanje je \u017ee bolj dru\u017eabno. Pozna se, da v Kono vsak dan prispe ve\u010d tri gladiatorjev. In zjutraj vsak prinese v pier na ogled, kar ima za pokazat. Mo\u0161ke mi\u0161ice se napenjajo, \u017eenski spol ne zaostaja prav veliko. Poleg obse\u017enej\u0161e vadbe mo\u010di je dan namenjen regeneraciji, izle\u017eavanju, poslu\u0161anju ptic v kro\u0161nji ogromnega drevesa v zalivu, opazovanju brezdomske, odvisni\u0161ke scene po parkih, utripu tr\u017enice, kafi\u010dev.<\/p>\n\n\n\n Petek 2.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zadnji dan, ko sem sam, povsem posvetim treningu. Plavalni \u010dasi v bazenu se lepo topijo in pribli\u017eujejo na\u010drtovanim ciljnim vrednostim. V Koni imam s sabo trenin\u0161ki dnevnik iz leta 1999 in natan\u010dno primerjam dose\u017eke po 16 letih in dolo\u010dam svoje trenutne sposobnosti, izra\u010dunavam predvidene vrednosti, napovedujem tekmovalne \u010dase in kujem takti\u010dne na\u010drte. Blazno me to zabava, mi kraj\u0161a \u010das in \u0161e posebej me motivira, saj vsi podatki ka\u017eejo, da sem super pripravljen. Na kolesu ta dan \u017ee leti v eno stran 8 km 36 km\/h, nazaj pa 42 km\/uro. Fino in ne na ful, tam malo nad na\u010drtovano tekmovalno intenzivnostjo. Posebna poslastica tega dne je no\u010dni 13 km tek do letali\u0161\u010da. Razen tega, da je tek ob robu ceste smrtno nevaren, je ta tek zame nekaj posebnega. Tekel sem namre\u010d Kaji, Leni in Nalu naproti. Lep je bil pretekli teden, samota mi je prijala, dobro sem se organiziral, povsem posvetil sebi, \u010dudovito sem se po\u010dutil. \u0160e bolj sem se veselil prihajajo\u010dih dni, ko bom lahko vse, kar me je tako navdu\u0161evalo, mi pomeni neizmerno veliko, delil z najbli\u017enjimi in najdra\u017ejimi. Ko bom lahko v \u017eivo pokazal in pribli\u017eal stvari in dogodke, o katerih sem s takim zanosom pripovedoval, ki so z leti morda malo zbledele, obenem pa \u0161e bolj postale del mene.<\/p>\n\n\n\n Sobota 3.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Otroka spita kot polha, verjetno \u0161e nista sli\u0161ala za jet lag. S Kajo pa jo mahneva v mesto, kjer me ob 7.30 \u010daka Ho’ala training swim, kar ni ni\u010d drugega kot trening\/tekma na celotni plavalni progi. Kak\u0161nih 400 se nas gnete na startu. Na startu je malo zmede, pobegnili smo predale\u010d. Sicer pa je plavanje zame izjemno stresno. Fizi\u010dno zaradi nenehnega pretepanja v vodi, \u0161tevilnih udarcev po celem telesu, odrivanja in borbe za polo\u017eaj prakti\u010dno od starta do cilja. Psihi\u010dno, ker me v zadnjem km kar lepo ziba na valovih, kar je povzro\u010dilo nelagodje v \u017eelodcu in glavi. Ko po natan\u010dno eni uri dose\u017eem kopno, mi kar odle\u017ee. Dose\u017eek pa me je kar glodal, ker ga nikakor nisem mogel prav ovrednotiti. Prvi\u010d, ker smo na startu u\u0161li in nismo preplavali natan\u010dno tekmovalne proge, drugi\u010d, ker mi je Garmin pokazal 4,2 preplavana km. Skrbi si odganjam z mislijo na bazenske \u010dase, ki jasno ka\u017eejo na dobro formo. Poleg tega pa mi je kar nekaj zaskrbljenosti povzro\u010dila centrifuga od starta do cilja. Kaj bo \u0161ele na tekmi, ko nas bo startalo 1600 v mojem naj\u0161tevil\u010dnej\u0161em valu vseh age gruperjev. Preostanek dneva posvetim svojim in jih vpeljujem v \u017eivljenje v Koni. Otrokoma po pri\u010dakovanjih najbolj v\u017ege pla\u017ea White sands beach, ki jima je dovolj za popolno sre\u010do kar nekaj naslednjih dni.<\/p>\n\n\n\n Nedelja 4.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Na programu dogodkov je Annual P.A.T.H. 5K&10K Run. To je \u0161e en tradicionalen dogodek, ki ga nikakor ne \u017eelim izpustiti in je obenem na\u010drtovan kot test teka\u0161ke pripravljenosti. Tudi startnino za ta tek rad pla\u010dam, saj gre izkupi\u010dek v dobrodelne namene. Sam jo ob 7.30 ucvrem na 5K, Kaja malo za mano na 10K. Ura mi poka\u017ee tempo 3.44\/km, pulz pa se dvigne tja do 171. Zadovoljno odkljukam ta tek kot uspe\u0161en in moj najhitrej\u0161i v zadnjih 16 letih. Po teku grem nasproti Kaji, ki se \u010disto neaklimatizirana mu\u010di na 10K progi. Vesel sem, da je zraven in na lastni ko\u017ei prvi\u010d ob\u010duti vse prej kot prijazne havajske pogoje. Kar ne neha se cediti z nje po teku. Kolesarski trening tega dne je na\u010drtovan tako, da jaz odpeljem \u0161e zadnji del proge od Kawaihae do Havija in nazaj, otroka in Kaja pa z avtom razi\u0161\u010dejo najsevernej\u0161i del otoka. Kar lepo smo se ujeli in vsak odnese nekaj lepega zase. Jaz sem doma lahko kolesarsko progo sestavil v celoto iz treh delov in zopet potrdil, da se traserji niso zmotili \u2013 kolesarska proga je dolga 180,4 km, z 1150mnv, mi sporo\u010da navigacija.<\/p>\n\n\n\n Ponedeljek 5.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Svoje obveznosti (plavanje, stretching) oddelam do sedmih zjutraj. Pri plavanju u\u017eivam ob primerjanju dose\u017ekov z moje zadnje avanture na Havajih. Zadovoljen sem, vse primerjave ka\u017eejo, da sem se v zadnjih 16 letih postaral za manj kot minuto\/km.<\/p>\n\n\n\n Preostanek dneva je dru\u017einsko turisti\u010den. Naba\u0161emo se v avto, smer jug. Mimo farm in nasadov kave in makadamijskih ore\u0161\u010dkov nas pot vodi skozi vse bolj pusto pokrajino mimo najju\u017enej\u0161e to\u010dke ZDA do \u0161e delujo\u010dega vulkana Kilauea. Pou\u010dno in zanimivo. Meni najgloblje se\u017ee spoznanje, kako majhen je \u010dlovek v primerjavi z neizmernimi energijami Zemlje. Kot bi mignil nas lahko izpljune ali zasuje. Prav bi bilo, da bi se tega vedno zavedali in tudi temu primerno ravnali.<\/p>\n\n\n\n Torek 6.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160e z enim spro\u0161\u010denim jutranjim plavanjem za\u010denjam dan. Kailua Pier poka po \u0161ivih, zrak je naelektren s posebno energijo. Na stotine se nas drenja v premajhnem zalivu, eni v smeri na odprto morje, drugi se \u017ee vra\u010dajo v pristan. Vsi so tu, kamere, fotoaparati, paparazzi na vsakem koraku. Vsi bi radi zabele\u017eili in s sabo odnesli, v svet poslali, zgodbo. Kaj kar v\u017ege, se proda. Ob devetih se pri\u010dne Athlete Registration Check-in. Seveda sem med prvimi, dobim vse potrebne vre\u010dke, navodila, \u0161minkerski rukzak, in kar je najpomembnej\u0161e, zapestnico. Tisto, ki nas, atlete, lo\u010di od ostalega folka. V Koni so trenutno treh vrst ljudje: atleti, ki se prepoznajo po zapestnicah, ostali z IRONMANOM povezani spremljevalci, ki so navadno tudi fit in se prepoznajo po raznih IRONMAN dodatkih, in pa preostali v teh dneh kar sme\u0161en folk, ki zgleda, da je za\u0161el na nepravi kraj, in se prepozna po zna\u010dilnem ameri\u0161kem stasu. Ne more\u0161 zgre\u0161iti. Trenin\u0161ko jo ta dan mahnem \u0161e enkrat po Alii Drive in ga na\u017egem miljo 3.42\/km in pol milje 3.27\/km. Tako za ob\u010dutek, okus, samozavest. Odkljukano. Popoldne pred IRONMAN Parade of Nations opazujemo otro\u0161ki swim&run. Nato pa se zberemo in jo za zastavo, ki jo ponosno nosi Bruno, po mestu ma\u0161iramo \u0161e jaz in Brane z zapestnicami ter Dejan, Mojca, Kaja, Lena in Nal. Ena skromnej\u0161ih je leto\u0161nja Slo zasedba v Koni.<\/p>\n\n\n\n Sreda 7.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zadnji\u010d sko\u010dim v bazen. Ni\u010d nepri\u010dakovanega, vse odplavane razdalje so letos rekordne. Super, odkljukano. Stretching je vse bolj previden. \u0160e enkrat sko\u010dim s kolesom do letali\u0161\u010da, piha kontra, dohitim kolesarko, ugotovim, da vozim v dru\u017ebi 3x Kona \u0161ampionke Rinny, kot ji pi\u0161e na zadnji strani dresa (Mirinda Carfrae). Pred letali\u0161\u010dem obrnem in opdeljem \u0161e zadnjih 5 km s tekmovalno intenzivnostjo, teren je ravninski in rahlo valovit. Tja je \u0161lo v veter, nazaj z vetrom pa 5 km vozim 5:42, kar je 52,6 km\/h. Odkljukano. Ja, to je Kona. Odlo\u010dim se udele\u017eiti Pre-Race Meeting-a za nem\u0161ko govore\u010de atlete. Ne vem, kaj je organizator mislil, saj ni ravno znak spo\u0161tovanja, da so nas sredi dne v polni pripeki zbrali pod neko pregreto plo\u010devinasto streho. Tudi meeting ni bil kaj posebnega. \u0160e sicer vedno strogi, odrezavi Jimmy Riccitello (legendarni \u0161ef sodnikov), strah, trepet in no\u010dna mora vseh triatloncev, se je kar nekam stopil v pripeki in ni imel posebnega veselja razlagati o vseh barvah kartonov, mo\u017enih kombinacijah in posledicah. Na kratko, \u010de dobi\u0161 karton, bodi priden in tiho, odslu\u017ei svojo kazen, bi lahko povzel njegovo sporo\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n \u010cetrtek 8.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n O treningu ta dan ne morem ve\u010d govoriti, vsega po malem, ni\u010desar veliko in hitro. Z veseljem pa pogledujem na TP, kjer se razmerje med ATL in CTL postavlja, kot to veleva teorija in je TSB \u017ee visoko pozitiven. Ne bom moril, ma\u0161ina mi sporo\u010da, da sem spo\u010dit, ready, super ready.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der sledi eden od vrhuncev predtekmovalnega dogajanja, E Komo Mai (Welcome) Banquet. Kulturni del je bil vrhunsko zre\u017eiran, potekal je v znamenju ‘ONIPA’A. Posve\u010den je bil prvim priseljencem, ki so iz tihomorskih otokov prijadrali na Havaje. ‘ONIPA’A simbolizira odlo\u010dnost, mo\u010d, vztrajnost, predanost cilju, ki je bila potrebna za pre\u017eivetje na dolgih in nevarnih plovbah po \u0161irjavah Tihega oceana, predstavlja tudi zdru\u017eenost, povezanost, pripadnost in soodvisnost posadke na jadrnici. Vse na\u0161teto je slu\u017eilo stalnemu moovingu, vztrajanju v gibanju proti zastavljenemu cilju, kljubovanju vsem te\u017eavam in preprekam. Kaj bi lahko bolje simboliziralo prizadevanja IRONMANA kot ‘ONIPA’A. Vse je \u010dudovito prikazano s plesom in posre\u010denimi povezovalnimi teksti. Otroka samo odpirata usta in srkata, s Kajo sva vidno ganjena, celotna predstava je namenjena stopnjevanju vzdu\u0161ja, dvigovanju temperature proti vreli\u0161\u010du. Vse dogajanje je sicer zabeljeno s slabo hrano, kot da so ZDA v globoki krizi in ne bi udele\u017eenci vsega mnogokrat prepla\u010dali z oderu\u0161ko startnino in pretiranimi cenami prav vsega, in tipi\u010dnimi ameri\u0161kimi dodatki programa v smislu raznoraznih EPP vlo\u017ekov. \u010ce odmislim vso to navlako, je ve\u010der ve\u010d kot \u010dudovita napoved bli\u017eajo\u010de se drame.<\/p>\n\n\n\n Petek 9.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Lenarjenje, razgibavanje, umirjanje, pri\u010dakovanje. Edina sled napetosti se mi zgodi dopoldne pred Bike check-om kot negotovost, alina kolesu funkcionira vse kot singerica. Natan\u010dno ob 12. uri oddam kolo in s tem izgine tudi edina senca nemira. \u0160e skoncentriran sprehod po menjalnem prostoru, vizualizacija poti in opravil, ki me naslednji dan \u010dakajo med posameznimi disciplinami. Res sem tako zbran in osredoto\u010den, kot morda \u0161e nikoli. Tokrat sem si vzel ogromno \u010dasa za pripravo slehernega detajla, razmislil o vsaki malenkosti, na\u0161tudiral in v glavi preigral vse najmanj\u0161e podrobnosti. Ko sem tako pripravljen in imam situacijo pod kontrolo, sem lahko tudi povsem miren. In tokrat sem. Zadnjih pet mesecev priprav sem izpeljal z natan\u010dnostjo lekarni\u0161ke tehtnice. Vse je delovalo: do podrobnosti na\u010drtovan in izpeljan trenin\u0161ki plan, nobene sledi po\u0161kodbe, razumevanje delodajalca, \u010dudovita 3K ekipa, pomo\u010d Irene, sprejemanje otrok, \u0161e vreme je sodelovalo. In kar je najpomembneje: popolno Kajino razumevanje, in sinergija v odnosu, ki je dajala dodatno mo\u010d. Neprecenljivo zame je imeti ob sebi partnerja, ki ne samo da sprejema, temve\u010d v vsem podpira moje po\u010detje, ki razume, se lahko v\u017eivlja in tudi svetuje. Zve\u010der miren potegnem \u010drto pod zadnje leto treninga: 865 ur, 550 treningov, od tega 136x fitnes, 2040 km teka, 560 km plavanja in 8100 km kolesa, pa skikanje in smu\u010darski tek pozimi. Res veliko razlogov za mir, odlo\u010dnost in optimizem. Tako razpolo\u017een brez te\u017eav tonem v miren spanec.<\/p>\n\n\n\n Sobota 10.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vse se odvija kot je bilo skrbno na\u010drtovano. Ob 3.45 vstajanje, predpisan zajtrk (dva Ensura plus, kruh z marmelado, voda). Oprava v tekmovalno opremo. Morda samo velika potreba ni bila optimalna pred tako tekmo, kot da mi je manjkalo malo za to potrebne treme. Sledi vo\u017enja v mesto na Body Marking. Zgleda brezupno, ob 4.40, pet minut do pri\u010detka, je ka\u010da \u010dakajo\u010dih nepregledna. To pa bo zama\u0161ek, si mislim. \u0160e preden naprej razvijam svoje misli odprejo \u0161otor za markiranje in ve\u010dino \u010dakajo\u010dih takoj posrka notranjost \u0161otora in na drugi strani nas pet minut kasneje pomalane usmerjajo na pot proti menjalnemu prostoru. Profesionalno. V menjalnem prostoru opravim vse potrebno brez najmanj\u0161ih zapletov, po predvidenem scenariju: pumpanje koles, namestitev in preizkus delovanja vseh funkcij kolesarskega \u0161tevca, polnjenje bidonov s hrano. Ni\u010d cincanja, nobenih dodatnih opravil, ni\u010desar, kar ni bilo v scenariju. Na bli\u017enjem travniku si najdem miren prostor, kjer opravim celoten 30 minutni stretching. V moji neposrednji bli\u017eini je Bruno, kratek pozdrav z dobrimi \u017eeljami je vsa najina komunikacija. \u010cisto dovolj, saj vsi spo\u0161tujemo potrebo drugega, da se v takih trenutkih potegne vase, \u010deravno obdan z mno\u017eico. Tik poleg mene se pripravlja tudi Jan (Frodeno), njemu je te\u017ee zagotoviti zasebnost. Cena slave. Dvajset minut pred \u0161tartom se pomikam proti vhodu v morje. Vmes se pustim namazati s kremo proti soncu. Prostovoljka svoje opravi profesionalno, vendar, kot se izka\u017ee kasneje, je bila to, da nisem uporabil svoje kreme, napaka. Krema ni dobro opravila svoje naloge in med tekmo me je mo\u010dno opeklo. Mazanja z vazelinom ne zaupam nikomur, to opravim sam. V vodi sem ob 6.40. Po\u010dasi se pomikam proti vnaprej izbranemu mestu: prva vrsta skrajno levo. Miren, hladen kot \u0161pricer. Kot da se namakam v jacuzziju, rahlo migam, samo toliko, da sem nad vodo in zadr\u017eujem svojo pozicijo. Celotna masa po\u010dasi pritiska in se pomika naprej. Ko dose\u017eemo startno linijo, po\u010di kot iz topa. Nau\u010den pritisk na Garmina in hrabri prvi zavesljaji. Parkrat kasiram kak udarec, kaj tudi vrnem, sledi nepri\u010dakovano mirno nadaljevanje. \u010cisto druga\u010de kot pred enim tednom. Sledim mehur\u010dkom pred sabo, ne gledam ven, prisluhnem pacemakerju pod kapo. Po\u010dutim se kot riba v vodi. Ura me opozori na prvih 500 preplavanih metrov, nau\u010den hiter pogled pod vodo me navdu\u0161i nad za\u010detno hitrostjo. It’s a perfect start! V enem trenutku zagledam, da plavam mimo smerne boje po desni strani. Kako sem pri\u0161el v nekaj ve\u010d kot 500 m iz skrajne leve strani plavalnega polja na skrajno desno stran, mi verjetno ne bo jasno nikoli. Dejstvo, da sem pri tem ves \u010das plaval diagonalno in opravil kak\u0161en dodaten meter, mi ne more skaliti sicer odli\u010dnega po\u010dutja. Tako sem vse do konca plaval nekje bolj desno, i\u0161\u010do\u010d ugodne noge pred sabo, brez stresa. \u010cas mi kraj\u0161ata pacemaker in ura. Kopno dose\u017eem po eni uri. Med dirko je kazalo celo na bolj\u0161i \u010das, tudi sam sem upal na 59 ali v idealnem primeru na 58 minut. Kasneje mi ura poka\u017ee, da naj bi preplaval 416 4m. Kakorkoli, z dose\u017eenim sem popolnoma zadovoljen in skoncentiran na tranzicijo. Kopalke do pasu, sekunda ali dve pod tu\u0161em, bliskovito mimo stojal z vre\u010dko s kolesarsko opremo. Trenutek koncentracije, da uredim \u0161e navigacijo. Avtomati\u010dno pritiskam na gumbe: ustavim \u0161toparico, zaklju\u010dim dejavnost plavanje, preklopim med dejavnostmi, poi\u0161\u010dem dejavnost tek, izklopim uro. Vse te\u010de kot po maslu. V menjalnem \u0161otoru oddam plavalne rekvizite (kapa, o\u010dala, kopalke, pacemaker), nadenem si kolesarska o\u010dala in s sprintericami v roki zdrvim na plano. Pot do kolesa nas vodi po celotnem obsegu pomola v smeri urinega kazalca. Jasno, tako da imamo vsi enako dolgo pot. Pri kolesu najprej vklju\u010dim \u0161tevec, da bo \u010dimprej prek satelitov povezal GPS, obujem \u010devlje in nadenem \u010delado in hop, \u017ee sva s kolesom ekipa za naslednjih pet ur. Kot sem pri\u010dakoval in se je kasneje izkazalo, sem vsem konkurentom odvzel kar nekaj \u010dasa v obeh menjavah. \u0160e vedno sem pravi profi v tej ve\u0161\u010dini triatlona. Takoj po kratkem vzponu po Palaniju in ovinku levo mi Kaja da kratke informacije o polo\u017eaju. \u0160e nekaj ve\u010d kot 10 km kro\u017eimo po mestu, preden nas pot vodi v smeri severa otoka. Po pri\u010dakovanjih je ta uvodni del vo\u017enje najintenzivnej\u0161i, temu botruje naelektreno navija\u0161ko vzdu\u0161je ob cesti in kar razgibani vzponi. V tem \u010dasu se \u0161e enkrat sre\u010dam s Kajo, potrdi mojo pozicijo, sledi pozdrav in \u017ee \u0161vignem dogodiv\u0161\u010dinam naproti. Najprej se je potrebno \u010dustveno umiriti in postaviti vo\u017enjo znotraj na\u010drtovanih okvirjev. Jasno, na\u010drt je zelo ambiciozno zastavljen. Vse parametre umirim na zgornjo mejo na\u010drtovanega in tako odpeljem prakti\u010dno celotno traso. Konstantno, intenzivno, brez popu\u0161\u010danja. Kolesarska dirka v Koni je bila zame ena najlep\u0161ih. Ni\u010d stresa zaradi \u0161lepanja. Dirka poteka brez pretirane prisotnosti sodnikov, je popolnoma \u010dista. V preteklosti, ko sem prihajal dirkat na Havaje, ni bilo tako. Sodniki, ko se pojavijo, z vso avtoriteto, brez cincanja podelijo morebitne kazni, nih\u010de ne pisne nobene, vse poteka popolnoma mirno. Nikjer pri kolesarjih \u0161e nisem videl take discipine. Prvo pravilo, ki je osnovni pogoj, da lahko izpelje\u0161 regularno tekmo, je, da vsi kolesarji vozijo skrajno desno in nikomur na misel ne pade, da bi vozil vzporedno. Razen seveda pri prehitevanju, ko pa se dosledno pazi, da je manever zaklju\u010den znotraj predpisanih 20”. To, da sem vzpostavil mirno vo\u017enjo, brez \u017eivciranja in stresa, je bilo zame zelo pomembno. Kolesarji me ves \u010das dirke bolj prehitevajo, morda se je dele\u017e tistih, ki sem jih prehitel jaz, pove\u010dal v drugi polovici. Veter na progi je bil v za\u010detku ugoden. V hrbet ali deloma z boka. Proti obratu v Haviju je pihalo v prsa, vendar je to obi\u010dajno in pri\u010dakovano, kot tudi to, da nas je pred obratom hladil rahel pr\u0161. Je bilo pa po obratu lep\u0161e, tu sem izmeril najhitrej\u0161ih 10 km, s povpre\u010djem 45,6 km\/h. Lepo je bilo dirkati tudi zato, ker s prehrano nisem imel te\u017eav. Me\u0161anica glukoze, fruktoze, soli in kofeina je stekla po grlu in pri\u0161la do mi\u0161ic brez kakr\u0161negakoli opozarjanja. Na aid stationih sem se tako zalagal samo z vodo. Zgodilo se je edino to, da sem pri\u010dakovano koli\u010dino (2300kcal) porabil po \u0161tirih urah in zadnjo uro pre\u017eivel ob napitkih (kola, Redbull, Gatorade), ki so nam jih ve\u0161\u010de servirali v okrep\u010devalnicah. Polo\u017eaj okrep\u010devalnic je tako dobro izbran in prostovoljci tako izve\u017ebani, da za oskrbo prakti\u010dno nikoli ni potrebno zmanj\u0161evati hitrosti vo\u017eje. Do 145 km sem imel ves \u010das ob\u010dutek, da imamo ugoden veter. To pa se je popolnoma spremenilo v zadnjih 35 km. Tolklo je kontra, hitrost pa mi je na dveh 10 km odsekih padla krepko pod 30 km\/h. Na zadnjem delu, kjer sem pred par dnevi vozil s povpre\u010djem nad 52 km\/h, se na tekmi pri isti intenzivnsti mu\u010dim prebiti mejo 30 km\/h. Tudi pripeka je vse huj\u0161a, termometer mi ka\u017ee \u017ee 38 stopinj. Slab obet za tek je tudi Hualali (gora na Kono), ki mu je videti vrh \u0161e sredi dneva in je torej brez obi\u010dajne kape oblakov. To je znak, da bo na teku peklensko. V zadnji uri se tako pri\u010dakovanja o zelo dobrem kolesarskem \u010dasu malo razblinijo. Na vzponih v zadnji uri nekajkrat podvomim, ali nisem vendarle zastavil prehitro, in popu\u0161\u010dam, saj mimo mene \u0161vigne kar nekaj kolesarjev. Pomirja me sicer dejstvo, da so to ve\u010dinoma kolesarji s prekri\u017eanimi \u0161tevilkami, kar pomeni, da so bili sicer pred mano in se po odslu\u017eeni 5 minutni kazni ponovno prebijajo naprej. Malo me zaskrbi tudi to, da za\u010dutim rahlo sled kr\u010dev, kar pa ve\u0161\u010de saniram s spremembo polo\u017eaja in vo\u017enjo stoje na par odsekih. Sam sem tip kolesarja, ki veliko vozi stoje, proga v Koni pa ni taka, da bi to omogo\u010dala ali zahtevala prav pogosto, tako da mi nekaj vlo\u017ekov te tehnike vo\u017enje kar prija. Natan\u010dna analiza vo\u017enje po dirki poka\u017ee, da sem vozil na zgornji meji zame sprejemljive intenzivnosti, dovolj konstantno, da sem proti ve\u010dini konkurentov v zadnjem delu pridobival. Za najvi\u0161jo oceno. Menjavi se pribli\u017eujem zbran, razveselim se sre\u010danja s Kajo, ponovno opravim rutinirano in vrhunsko. Tokrat pomol obte\u010dem v smeri proti urinemu kazalcu. Na koncu menjave nastopi edina dilema. Ali naj se dr\u017eim obljube in v primeru potrebe zavijem in odto\u010dim na WC, kot sem modroval s Kajo pred tekmo, da se spodobi za gospoda moje starosti. Pa v meni odpove gospod in pri\u010dakovane manire ter prevlada tekmovalec. Torej zdrvim direktno na cesto, peklensko vzdu\u0161je, rahel vzpon, ovinek na desno, Kaja mi sporo\u010di, da sem v vodstvu. Noge niso te\u017eke, gre teko\u010de, avto lap po prvem km poka\u017ee tempo malo pod 4.30\/km. Enako hitrih je nekaj naslednjih km. Kot sem si zamislil. Tekmovalec v meni dopusti, da mu tisto, kar gentleman ni pustil v menjavi, toplo ste\u010de po nogi v superge. Dober znak – hidracija \u0161tima. Na Alii Drive pritiska vro\u010dina. Hrabro nadaljuejm do 10 km. Edina razlika od mojih dosedanjih izku\u0161enj v Koni je, da sem se bolj obiral v okrep\u010devalnicah \u017ee v uvodnem delu maratona. Ponavadi sem z dodatnim zalivanjem in hlajenjem z ledom pri\u010denjal bolj v razpletu dirke, sedaj pa sem se tega poslu\u017eeval \u017ee zelo zgodaj. Tam nekje na 10 km me je pri\u010del skrbeti visok pulz, tam okoli in malo nad 150. Takrat me je prvi\u010d za\u0161\u010demelo nekje v mo\u017eganski skorji, da tako intenzivno pa ne more iti do konca. Vse se dogaja bliskovito, do 15 km mi tempo pade \u017ee krepko nad 5\/km. Pulz pa ostaja visok. Mimo Kaje na 16 km \u0161e nekako odte\u010dem, vse kar ji lahko sporo\u010dim je, da sem v \u0161kripcih. Ne da se motiti in me spodbuja. Dobrih dvajset minut sem imel \u010dasa, da bi morda lahko re\u0161il, kar se je re\u0161iti dalo. Nisem odreagiral, bil sem nekako na avto pilotu. Prepri\u010dan v svoje sposobnosti, dobro pripravljenost, bogate izku\u0161nje, dejstvo, da sem v Koni vedno re\u0161eval dirko sebi v prid ravno na teku. Predvsem globoko zaverovan, da sem sposoben odte\u010di to dirko na tako visokem nivoju, kot nobeden od mojih konkurentov. Ves \u010das priprav moje misli niso bile toliko usmerjene v kon\u010dno mesto ali zmago. Edino, po kar sem pri\u0161el v Kono, je bilo plavanje in kolo nadgraditi z dobrim teka\u0161kim \u010dasom. Tako prepariran sem bil brez mo\u017enosti, da preklopim, spremenim strategijo, se prilagodim. \u010cesar nisem zmogel razre\u0161iti sam, se razre\u0161ilo na 17 km na klancu po Palaniju. Zahodim in ga prehodim s tempom 8.30\/km. Pulz pa prav ni\u010d ne pade. Na vhu \u0161e zberem motivacijo za tek, na naslednjem spustu zmorem 5.40\/km, pulz \u0161e vedno niti malo ne pade. V jeziku \u0161tromarja pomislim – varovalka je crknila, termostat je vrglo ven. Hitro preklopim, ne \u017ealujem in ne objokujem, da se tako skrbno na\u010dtrovan plan A ne bo iz\u0161el. Blan B: shladiti pregreti motor, pa bo \u0161lo zopet bolje. Dajem si led pod kapo, ga tla\u010dim za dres, pijem ledeno vodo. Dvajseti km prehodim s hitrostjo manj kot 5 km\/h, pulz \u0161e ne pade pod 128, nadaljujem s hojo 5 km\/h \u0161e 21 km, pulz malo pod 120. Vmes \u017ee vidim, da tudi plan B ne bo izvedljiv. Plan C: dobro, bom ve\u010d ali manj hodil, enkrat bom pa \u017ee pri\u0161el toliko k sebi, da bo \u0161lo na bolje. Ni\u010d hudega, bom tekmo tu v triatlonskem romarskem mestu Kona do\u017eivel kot romar. S kri\u017eem \u010dez ple\u010da od okrep\u010devalnice do okrep\u010devalnice vse do odre\u0161ilnega cilja. Kmalu ugotovim, da pravzaprav ve\u010dina sotrpinov do\u017eivlja to progo kot romanje do pekla in nazaj, tisti, ki me prehitevajo, komajda spominjajo na teka\u010de, ve\u010dina profijev, ki se \u017ee vra\u010da v mesto, pa tudi re\u017eejo bolj izmu\u010den pohodni\u0161ki kot pa strumen teka\u0161ki korak. Torej pot pod noge v upanju, da se na preostanku proge \u010dim bolje pokorim za vse grdo, kar sem storil v \u017eivljenju. Bil sem pravi romar, saj sem se vdano sprijaznil z usodo, kar je baje dober znak. Vendar pa tudi plan C ni deloval prav dolgo. Ugotovim namre\u010d, da mi tudi hoja povzro\u010da nemalo te\u017eav. Smer ni bila ve\u010d ravna, za\u010del sem \u017ee rahlo cikcakati, imam okrep\u010devalnici imam te\u017eave zadeti in prijeti kozarec. In kmalu pride odre\u0161itev. Sredi ni\u010desar se pred mano pojavi, kot da bi se dvignila iz tal, okrep\u010devalnica s soljo. Proti meni prite\u010de prostovoljka, prepri\u010dan sem, da zdravnica. Pove mi, da je \u017ee od dale\u010d opazila, da mi ne gre dobro, da je tu ravno zato, ker se na zadevo spozna, je specialistka, zna takim, kot sem jaz, pomagati, da ni ni\u010d hudega, da me bo v 5 minutah spravila k sebi. Skratka pove, da ka\u017eem vse simptome nizke koncentacije soli in drugih mineralov. Vame zlije za celo vedro elektrolitov, pod jezik stresa sol, ne smem pogoltniti, da se absorbira direktno iz ustne votline. Vse ubogam, obljubljenih 5 minut do odre\u0161itve se razpotegne v 20 minutno obdelavo. Nato oceni, da lahko nadaljujem, je zadovoljna, pravi, da bo prijelo, da se kmalu zopet vidiva (do obrata sem imel \u0161e 5km), za popotnico mi da \u0161e dozo soli z natan\u010dnimi navodili za uporabo. Poslu\u0161no odkorakam naslednja 2 km zopet s pohodni\u0161ko hitrostjo 5 km\/h. Bolje je edino toliko, da imam zdaj pulz pod 100. \u010cakam, kdaj bo prijelo in bom zopet dobil voljo za tek. Opa\u017eam nasprotno, ponovno mi korak postaja negotov. Sredi 25. km se odlo\u010dim za plan D. Pri nekih prostovoljcih (ne vem, kaj so tam delali) se ustavim, ule\u017eem in povem, da izobe\u0161am belo zastavo. Pod glavo mi dajo vre\u010do ledu, ki ga je dovolj tudi za v dres, prile\u017ee se mi kozarec kole. Pokli\u010dejo re\u0161evalce. Spokojno \u010dakam. Nisem \u017ealosten, razo\u010daran, jezen, pobit, ni\u010d podobnega. Razmi\u0161ljam, da si do tega trenutka sploh nisem predstavljal, da bi lahko bil tako out, da tudi hoditi ne bi mogel. Mirno \u010dakam. Pride mladeni\u010d, predstavi se kot zdravnik. Sledi nekaj vpra\u0161anj, da preveri moje stanje. Z odgovori je o\u010ditno zadovoljen. Na uri opazi, da je pulz normalen, 58. Pove, da pravzaprav nisem za zdravni\u0161ko oskrbo, da mi ne more ni\u010d pomagati, da ne vidi razloga, da ne bi nadaljeval. In izgine. Sedaj vem, da mi je dal \u010das za razmislek. Jaz pa nisem imel prakti\u010dno o \u010dem razmi\u0161ljati. Sem bil \u017ee odlo\u010den. Ko se vrne, se nekako spravim na noge. \u0160e enkrat me pogleda, mi s tem da zadnjo mo\u017enost. Ko pa se ga oklenem okrog ramen, je obema jasno. Moja smer ni ve\u010d vzdol\u017e ceste, temve\u010d pre\u010dno na drugo stran, do re\u0161evalnega vozila. V vozilu je prijetno hladno. Peljemo se proti mestu. Nisem se spomnil jaz, temve\u010d re\u0161evalci, da bi bilo dobro poklicati koga, ki \u010daka name. Kaja se takoj oglasi, opazno pretresena, zaskrbljena, dosti na koncu. Povem, da sem \u010disto v redu, da se dobiva v medical tentu v cilju. Ko prispemo do tja, me \u0161e stehtajo, tehtnica ka\u017ee eno kilo manj kot zjutraj, ponovno povedo, da nisem pacient za obdelavo, in se poslovijo. Na Kajo \u010dakam kar nekaj \u010dasa. Potem ko se je izgubila vsaka sled za mano, se je odlo\u010dila popolnoma prav in od\u0161la kake 5 km iz mesta, da me bo spremljala, ko se bom, romar izmu\u010den, vra\u010dal proti cilju, ali da se bo odzvala na morebiten klic. Zgodilo se je slednje, da pa je pri\u0161la do mene, je morala prete\u010di \u0161e teh nekaj km, kolikor je bila oddaljena. Ko jo zagledam, takoj opazim,da je hudo pretresena, zaskrbljena. Sre\u010danje je \u010dustveno. Kak\u0161ne so bile njene prve besede po snidenju, bom na tem mestu zamol\u010dal. Poi\u0161\u010deva Leno in Nala, po\u010dakati moramo \u0161e kar nekaj \u010dasa, da lahko prevzamem kolo in vso ostalo opremo. Ko vse zberem, se odpravimo do avta, v apartma. Moral sem biti kar vztrajen, da sem vse prepri\u010dal, da se danes spla\u010da \u0161e enkrat v mesto, spremljati zadnjo uro tekme. Otroka se neverjetno v\u017eivita v navija\u0161ko atmosfero, s Kajo pa se mirno pomenkujeva in srkava pivo na stopnicah bli\u017enje restavracije. Tako z lahkoto pri\u010dakamo prihod \u0161e zadnjih tekmovalcev v cilj. Ameri\u010dani so nepopustljivi. Nekdo zamudi 5 sekund v cilj in z lahkoto mu pripi\u0161ejo DNF.<\/p>\n\n\n\n Nedelja 11.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Spanje je kar v redu, tudi razbit nisem preve\u010d, se le pozna, da sem tekel samo 19 km. Sledi urejanje opreme, predvsem obdelava kolesa, tako da ga lahko vtaknem v kov\u010dek. Popoldne nakupi in pri\u010dakovanje Banquet of Champions. Razglasitev je zame vedno pomemben dogodek, ki ga ne bi \u017eelel izpustiti. Dokaj dobra hrana, zopet program, ki tokrat ne pride tako do srca, osrednja to\u010dka pa je razglasitev najbolj\u0161ih rekreativcev po starostnih kategorijah in seveda 10 (absolutno) najbolj\u0161ih profijev v \u017eenski in mo\u0161ki kategoriji. Vse poteka dokaj hitro, profesionalno, na nivoju. Ni\u010d kaj me ne zadane, ko razgla\u0161ajo kategorijo 55-59, kamor sodim. To, da me ni med pet, me ne prizadeva. Vse, kar se zgane v meni po koncu razglasitve, je spoznanje, da se nepreklicno zaklju\u010duje obdobje dveh let, ki sta bili posve\u010deni temu dogodku. Lepo, bogato obdobje. Tudi te\u017eko, naporno, stresno zame in okolico. Predvsem pa polno, \u017eiveto s predanostjo, strastjo.<\/p>\n\n\n\n Ponedeljek 12.10.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Znamo si narediti \u010dudovit dan. Zjutraj v zalivu na reefu \u0161norklamo in opazujemo \u017eivelj v morju. To je podobno, kot bi zaplaval v akvarij s kak\u0161nimi 15 vrstami rib. Lepo in pomirjujo\u010de. Oprezamo \u0161e za \u017eelvami, ki se jih da videti v tem zalivu, vendar nam ranger pojasni, da je ve\u010dja verjetnost videti \u017eelve kasneje, ko pridejo z vi\u0161jo plimo. Ni\u010d zato. Popoldan se odpravimo \u0161e na sever otoka na pla\u017ee Waikoloa resorta. Zadetek v polno. Nirvana pod palmami, mir in spokojnost.\u00a0 \u010cisto za konec smo nagrajeni za vztrajnost, ko nam je vendarle dano, da opazimo in zaplavamo z \u017eelvo. Pot na letali\u0161\u010de in bye bye Kona, Big island, Havaji.<\/p>\n\n\n\n Komentarji (1)<\/p>\n\n\n\n 1\u00a027. OCTOBER 2015 ob 21:52<\/em><\/p>\n\n\n\n mi\u010d sojer<\/em><\/p>\n\n\n\n IGOR TI CAR! RES KOMPLIMENTI ZA TAKO DIRKO, TAKO BORBO….. Z dogajanji na Havajih sva s Kajo kar redno poro\u010dala preko FB. Prav se mi zdi, da zabele\u017eim \u0161e celovit pogled na zaklju\u010dne priprave skozi lupo \u0161portnika-trenerja. Sedaj so spomini \u0161e sve\u017ei, vendar ravno dovolj predelani, da bodo lahko verodostojen mozaik slik dogajanja v Koni. Navodila za branje: kogar dolgo\u010dasi, lahko mirno posamezne dele izpusti […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2009","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2009","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2009"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2009\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2010,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2009\/revisions\/2010"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2009"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2009"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2009"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
TEGA SI ZMO\u017dEN SAMO TI !VEM DA SE BO\u0160 NA HAVAJE \u0160E VRNIL, PA NE SAMO KOT TURIST, TAM BO\u0160 \u0160E TEKMOVAL IN ZMAGAl! MI SMO PONOSNI NATE!<\/em>
Mi\u010d Sojer<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"