![](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/back-pain.jpg\")
<\/p>\n\n\n\nIt’s done!<\/p>\n\n\n\n
I’ve been through the greatest challenge in my life till now on last Sunday in June 2015. But \u2026, I enjoyed in every stroke in water, every pedal spin on bicycle and every step while running together with fellow triathletes in Klagenfurt, Austria. I’ve been challenging my body and my mind, overcome fatigue and frustration, and when I \u2013 after 14h and 23 minutes – approached finish line with tears of joy and happiness in my eyes, screaming inside myself like young Cherokee after spending entire night in wild forest, sitting on the stump blindfolded in process of entry of manhood to become a man \u2026 there was only one thought going through my mind! Yes, now I’m a \u00bbMAN\u00ab \u2026 now I’m an IRON MAN!!!<\/p>\n\n\n\n
Zgornje besede sem sestavljal v prvem pribli\u017eku skozi celotne priprave za svoj prvi IM, torej 37 tednov, preko 300 ur, preko 5.000 km. Danes, ko tole pi\u0161em, se mi zdi celotna pot tako enostavna, tako preprosta, tako \u2026 posebna; a grem(o) lepo po vrsti.<\/p>\n\n\n\n
Tisti, ki me poznate \u017ee dlje \u010dasa veste, da sem \u00bbzelo netipi\u010den\u00ab predstavnik TRI SAPIENSA. V bistvu zelo dru\u017eabna in odprta oseba, a v tem triatlonskem ferajnu se nikoli nisem po\u010dutil \u00bbudobno\u00ab, saj so me obkro\u017eale same \u00bb\u017e’vali\u00ab, izjemni atleti, vrhunski triatlonci. Kljub temu je bila \u017eelja oziroma odlo\u010denost enkrat opraviti z IM razdaljo v meni vedno prisotna. Tudi v \u010dasu, ko so me pestile zdravstvene te\u017eave v obliki mojega vedno neprizanesljivega hrbta, ki mi je onemogo\u010dal predvsem dalj\u0161e teka\u0161ke treninge in dolgotrajne napore nasploh.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
\u00bbAlea iacta est\u00ab se je zgodil konec junija lansko leto, ko sem se uspel prijaviti na IM Celovec. To sem naredil tako \u00bbpotiho\u00ab, brez nekega pompa \u2026 \u0161e Alenki (\u017eena, da ne bo pomote) nisem takoj povedal. Potem sem po nekaj prespanih no\u010deh pri\u0161el do spoznanja, da sem to res naredil in tisti \u010drvi\u010dki v \u010drevesju so se za\u010deli po\u010dasi pojavljati. Mejdun! Naslednji korak je bil dejansko najte\u017eji \u2013 ne, ni to kar mislite, Alenki sem z lahkoto povedal \u2013 pripraviti svojo glavo na to, da bom redno hodil plavati. Re\u0161itev je bila kakopak na dlani \u2013 3K in pika. Spomnim se Igorjeve reakcije: \u00bbaha, si nazaj!?\u00ab Ja, sem nazaj \u2026 in takrat me je pre\u0161inilo, da sem se zadnje triatlonske tekme udele\u017eil septempra 2010, Loveman. Ufff!! Te\u017eka bo!!<\/p>\n\n\n\n
O samih pripravah ne bi zgubljal besed \u2026 ure, kilometri, vi\u0161inci, v vseh oblikah, v vseh pogojih!! In nikoli jih ni dovolj!<\/p>\n\n\n\n
Pred tekmo<\/strong><\/p>\n\n\n\n Teden pred tekmo sem bil preve\u010d miren, skoraj flegma. To mi ni bilo v\u0161e\u010d, nikakor ne. Potem je pri\u0161el prelomni trenutek, ko sva se z Matejem Lebanom dogovorila, da greva v \u010detrtek pred tekmo skupaj v Celovec opraviti registracijo in malce odplavati v Vrbskem jezeru in spoznati \u00bbzloglasni\u00ab kanal. No, tam je pa udarilo \u2026 \u017ee v \u010detrtek je bilo mo\u010d ob\u010dutiti tisto napetost, pri\u010dakovanje in vrve\u017e IM dogodka, meni tako nepoznanega. Tam me je za\u010dela dajati nervoza in meni tako nepoznana trema. Joj, a mam vse, kaj naj \u0161e kupim, a maj\u010dko rabim, glej, cepke majo \u2026 u \u0161al\u010dka \u2026 magnetek \u2026 lej kapca \u2026 \u0161e dobro, da je bil Matej zraven, da me je malce umiril \u2026 druga\u010de bi na expu pustil celotno premo\u017eenje <\/sub>.<\/p>\n\n\n\n Po registraciji, nervoza je nara\u0161\u010dala.<\/em><\/p>\n\n\n\n Potem sva odplavala slabih 2.000 metrov, se z avtom odpravila na del trase, ki sem ga na ogledu s kolesom uspel zgre\u0161iti \u2013 saj veste, tisti znameniti odcep desno pri trgovini Billa \u2013 in se odpravila domov. Petek je minil mirno, zadnji check ali je vse na mestu, pakiranje in v soboto sem se z Alenko in Aljo (h\u010di) ponovno odpravil v Celovec, tokrat \u00bbzares\u00ab. Pred menjalnim prostorom je bilo \u010dutiti tisto predtekmovalno napetost; triatlonci in triatlonke so stali v vrsti, vsi opremljeni s \u010delado, kolesom in vre\u010dkami z opremo za tek in kolo. Kramljanje je bilo sli\u0161ati v vseh mogo\u010dih jezikih \u2013 kasneje je uradni spiker sporo\u010dil, da so udele\u017eenci iz 60 dr\u017eav. Po uspe\u0161no oddani opremi v menjalni prostor smo se uspeli dobiti z Matejem in Davidom Pagonom, kar je za mene izpadlo \u0161e ekstra super, saj se je David ponudil, da me bo na dan\/jutro tekme sproti pobral pred hotelom v Portschachu, v katerem sem imel rezervirano sobo. Fantasti\u010dno. Nato me je Alenka odpeljala do hotela, se poslovila, mi za\u017eelela sre\u010do in me pustila samega s svojimi mislimi na naslednji dan.<\/p>\n\n\n\n Popoldan se je vlekel kot \u010drevo. Dobro je bilo, da sem bil izoliran od vrve\u017ea na prireditvenem prostoru, po drugi strani pa nisem imel kam sam s sabo. Da bi ves \u010das le\u017eal mi ni pri\u0161lo na pamet, saj pretirano dolgo le\u017eanje na vedno premehkih hotelskih le\u017ei\u0161\u010dih na moj hrbet ne vpliva ravno blagodejno. Odpravil sem se na sprehod ob obali jezera in v idili\u010dnem gaju na klopci, s pogledom na jezero in popolnoma sam, skoval na\u010drt za tekmo: u\u017eivaj, samo u\u017eivaj, ne obremenjuj se s \u010dasom, ni\u010d ne pretiravaj \u2026 jutri samo U\u017dIVAJ!<\/p>\n\n\n\n Tekma<\/strong><\/p>\n\n\n\n No\u010d je minila hitro, mirno, sem celo nekaj ur spal. Budilka ob 3:50, zajtrk, WC, teko\u010dina \u2026 in ob 4:45, to\u010den kot ura, je bil David pred hotelom. Oba sva bila dobro razpolo\u017eena in ob spro\u0161\u010denem pogovoru sva bila en dva tri v menjalnem prostoru. Vrve\u017e, pumpanje zra\u010dnic, name\u0161\u010danje bidonov, gelov, \u2026 Malce po 6:00 smo bili z Davidom in Matejem \u017ee na \u00bbpla\u017ei\u00ab in pri\u010dele so se priprave za plavanje. Neke nervoze nisem \u010dutil. Oblekel sem se v dovoljen neopren, saj je voda imela slabih 21 stopinj in od\u0161el na kratko ogrevalno plavanje. \u0160e popolnoma miren. Potem se je za\u010dela startna procedura, govor duhovnika in kar naenkrat se je zasli\u0161al pok topa za start profesionalcev. In kot da bi ta pok nekaj premaknil v meni, je mirnost hipoma izginila in pojavil se je tisti \u010drv, ki me je tako zvil, da sem za\u010dutil potrebo po WCju. Ker nisem bil prepri\u010dan, ali mi bo potrebna procedura uspela, sem se odlo\u010dil, da bom vse opravil v menjalnem prostoru po plavanju. Globok vdih in na klic \u00bbwhite caps prepare for start\u00ab sem se (\u017ee dolgo ne tako) poln adrenalina odpravil na start. Po startnem poku sem se v vodo odpravil mirno, med zadnjimi, saj plavanja v centrifugi ne maram in takoj sem vzpostavil svoj tempo plavanja z mirnimi in dolgimi zavesljaji. Po\u010dutil sem se super, motilo me je samo \u0161e vedno rahlo ti\u0161\u010danje v \u010drevesju. Pomislil sem, super, tole bo pa fino \u2026 in potem se je zgodilo \u2026 rde\u010de kapce! Sploh ne znam opisati, kako je bilo, ko so nas dohiteli najhitrej\u0161i plavalci naslednjega vala \u2013 torpedo za torpedom. Udarci vsepovsod, po nogah, glavi, bokih. Kak\u0161na nori\u0161nica. Enih par plavalcev je \u0161lo dobesedno \u010dez mene; \u0161e dobro, da sem malce mo\u010dnej\u0161i fant \u2026 sem se vseh uspe\u0161no otresel. V teh trenutkih sem se spomnil na Kajin nasvet: \u00bbne nehat plavat, nikakor ne nehat plavat\u2026\u00ab. Prva boja, obrat \u2026 super. \u0160e vedno centrifuga, a obvladljiva. Druga boja, obrat v sonce. Aha, o tem so govorili!! Potem pa sem naenkrat plaval \u010disto sam. Nekaj minut sem potreboval, da sem to dejansko ugotovil, se malce ustavil in pogledal naokoli. Mejdun, celoten vlak plavalcev je bil dobrih 150 metrov desno od mene \u2013 no, vsaj v isto smer smo plavali. Potem zagledam kajaka\u0161a, ga pokli\u010dem k sebi in povpra\u0161am za mnenje o moji smeri. S pomirjevalnim tonom mi odgovori, da imam \u00bbperfect direction\u00ab in po nekaj minutah sem \u2013 zopet z velikim \u0161tevilom soplavalcev \u2013 zaplaval v kanal. Sedaj vem, kako se po\u010dutijo tune v mre\u017ei tik pred tem, da jih potegnejo iz vode. Pre\u017eivim kraj\u0161i trening borilnih ve\u0161\u010din in \u017ee se znajdem na modri preprogi, kjer rahlo omoti\u010den, a \u0161e vedno precej sve\u017e, te\u010dem proti menjalnemu prostoru. Zasli\u0161im Marto, ki se dere na ves glas in me spodbuja \u2013 instant energy shot!!<\/p>\n\n\n\n Menjavo opravim mirno, brez hitenja, brez naprezanja. Takisto brez problema najdem svojo vre\u010do s kolesarsko opremo. Prijazni prostovoljec se ponudi, da z mene potegne neopren; seveda ponudbo sprejmem. Opravim malo potrebo v pisuar \u2013 \u010drvi\u010denja nisem ve\u010d \u010dutil, zato se nisem odpravil v kiblo \u2013 ste\u010dem do kolesa in hop, na konji\u010dka. Here I come 180 km’s!!<\/p>\n\n\n\n Takoj, ko sem zapeljal iz menjalnega prostora sem zagledal \u2013 \u0161e prej zasli\u0161al \u2013 3Kjevce, ki so se tako drli, da mi je bilo kar malce nerodno. Dvignjen palec v pozdrav in gremo.<\/p>\n\n\n\n Prvi kilometri za umirjanje in hlajenje glave, potem pa pedaliranje. V prvem krogu je bilo okoli mene \u0161e precej kolesarjev, same rakete. Je kar \u0161vigalo sem ter tja. Sam sem se dr\u017eal svojega plana o umirjenem in treznem pedaliranju in vseskozi sem skrbel za to, da sem ob\u010dudoval okolico in se s tem zamotil. 180 km je le dolga, a ne! Okoli 55 km je mimo mene padel kasnej\u0161i zmagovalec Marino Vanhoenecker, kot raketa. Pomislim pri sebi, da to pa\u010d ni \u010dlovek ampak ma\u0161ina in bincam dalje. Na sredini vzpona na Rupertiberg zasli\u0161im vzpodbudne besede \u00bbdajmo Andrej\u00ab in zagledam Janeza Klan\u010dnika, ki nato nekaj metrov te\u010de z mano, me spodbuja in mi ponudi konkreten push. Neprecenljivo. Nekaj 10m vi\u0161je se za\u010dne nekaj dogajati s kolesom: prednje kolo zlove\u0161\u010de piska pri vsakem obratu in ko postane konstanten zvok zelo mote\u010d se ustavim in ugotovim, da se kolo zelo slabo vrti. Ugotovim, da prednje kolo nekaj ustavlja in ker ne vem, kaj bi to bilo samo malce popustim \u00bbzategnjenost\u00ab na osovini in peljem dalje. Piskanje ni ponehalo, se je pa precej zmanj\u0161alo. To me je malce spravilo iz tira, saj me misel na to, da me kolo konstantno bremza, ni preve\u010d razveselila. Spust, za\u010detek drugega kroga \u2013 3Kjevci glasni do amena \u2026 ne morem da se ne ustavim pri njih, jih pozdravim izmenjam nekaj besed in se odpravim dalje. Drugi krog pregovorno in po pravilu malce te\u017eji, a pretirane utrujenosti nisem \u010dutil. Nekaj zadnjih kilometrov se zalotim z me\u0161animi ob\u010dutki: veselja, da je kolesa konec in strahospo\u0161tovanja do maratonske razdalje, ki je pred mano. U\u017eivaj, smej se, u\u017eivaj \u2026 to je tvoj dan!!<\/p>\n\n\n\n Sestop s kolesa je bil za\u010duda kar spodoben; nobenih tele\u010djih nog in hoje v stilu John Waynea. Parkiranje kolesa, rde\u010da vre\u010dka, \u0161otor. Nataknem teka\u0161ke \u010devlje, stisnem gel, kapco na glavo in gremo. Po\u010dasi zate\u010dem po preprogi, ko zasli\u0161im \u017eivalsko kri\u010danje:\u00ab to Bakiiiii, dejmo Bakiiii, bravooooo \u2026 \u00bb. Robert Gornik \u2026 prijatelj, sodelavec, IM, kolega \u2026 faca!! Pripeljal se je s kolesom \u010dez Ljubelj samo zato, da me vidi, pozdravi, potem pa nazaj. Norec. Objamem ga, izmenjam par besed in odpeketam dalje, poln pozitivnih ob\u010dutkov in \u0161e vedno 100% osredoto\u010den na u\u017eivanje. Po nekaj kilometrih zagledam 3K navija\u0161ki center, ki je bil tudi najglasnej\u0161i. Prvi\u010d vidim tudi Igorja in njegov nalezljiv nasmeh od u\u0161es do u\u0161es.<\/p>\n\n\n\n Fajn ob\u010dutek, ni kaj. Po nekaj kilometrih teka se odlo\u010dim, da bom vsake toliko \u010dasa mace hodil, za vsak slu\u010daj. Hojo prakticiram pred in med postankom na okrep\u010devalnicah. Glede vnosa energije med tekom sem \u017ee prej imel izdelano strategijo: izklju\u010dno kola, voda, banane in ostalo sadje. Ni\u010d gelov in izotoni\u010dnega napitka, saj mi PowerGel praviloma ne stori dobro. Prvi obrat, vse cool \u2026 na ca 10 kilometru pa prvo ve\u010dje presene\u010denje v obliki velike skupine kolegov in kolegic iz spinninga. Kak\u0161no kri\u010danje spet, moj bog. Ampak kako to pomaga. Jasno, obvezen posanek, kratek pogovor in gremo dalje. A ne prav dale\u010d. Po slabih dveh km prvi\u010d zagledam Alenko, ki kar sije, se smeje, ska\u010de in kri\u010di. \u010custva kar priplavajo na povr\u0161je. Prite\u010dem do nje, objem, poljub, rahlo pokroviteljsko-zaskrbljeno vpra\u0161anje v stilu \u00bbkako si, vse OK?\u00ab. Jasno da sem OK. Zraven stojita sinova Tadej in Jan vidno vesela, ter dolgoletna\/vse\u017eivljenska prijatelja Bruno in Manca \u2013 presene\u010denje kakopak! Alja ska\u010de nekje okoli, je ni. Ni\u010d hudega. In potem se zgodi \u2013 vsi trije se sinhrono obrnejo in mi \u00bbpoka\u017eejo hrbet\u00ab!! \u0160OK!! Sinova nosita maj\u010dko z napisom \u00bbmy dad is an IRONMAN\u00ab, Alenka pa \u00bbI’m an IRONMATE\u00ab. Konec, \u010dustva popustijo \u2026 na hitro se poslovim v stilu \u00bbse vidimo kmalu\u00ab in odte\u010dem dalje, v solzah. Mat’r, a mi mora to delat!? \u0160e sre\u010da, da sem imel o\u010dala, kaj bi si pa ljudje mislili.<\/p>\n\n\n\n Maj\u010dke, prvo mestu na seznamu presene\u010denj <\/em><\/p>\n\n\n\n Malo za tem sre\u010dam Matja\u017ea Mandlja, sodelavca, prijatelja, kolega na dolgih kolesarskih treningih (mimogrede, ko tole pi\u0161em je \u017ee registriran za IM Celovec 2016), ki me malce \u00bbokara\u00ab da izgledam zelo sve\u017ee in da bi lohka mal laufal. Jaz imam svojo agendo, od katere ne odstopam. Naslednji kilometri se odvijajo po scenariju tek, hoja, tek, hoja, nasmeh, pozdrav, kratek klepet. Vmes me pozdravi \u0161e Obi s pokroviteljsko pripombo v stilu:\u00ab dej pohit mal, kdo te bo pa \u010dakal!\u00ab. Lu\u0161tno! Na 32 km se zadnji\u010d sre\u010dam z dru\u017einico, Tadej se odlo\u010di, da bo do konca tekel z mano. Ni panike \u2026 sodniki so itak \u0161li \u017ee na pir. Se vidimo v cilju. Teh 10 kilometrov je bil popoln u\u017eitek, neprecenljivo. Bil sem sve\u017e, dovolj spo\u010dit, glava bistra in navihana. Ustavil sem se skoraj pri vsakem triatloncu ki je hodil vidno utrujen in izmu\u010den. \u010cisto vsakemu sem namenil spodbudne besede: \u00bbc’mon Mike, few more kilometers\u00ab, \u00bbgo Betty, go!\u00ab, \u2026koketiral sem z navija\u010di ob progi, delal \u00bbstadionske valove\u00ab ipd. Nisem \u010disto prepri\u010dan ali je Tadej ob tem u\u017eival ali je dobil dokon\u010dno potrditev da \u00bbje fot’r tr\u010den k’deska!\u00ab <\/sub>. V centru Celovca, 6 km pred ciljem sre\u010dam Mateja z dru\u017eino. Fotosession, par spodbudnih besed in gremo zdej pa res v cilj. Pri oznaki 39km sem Tadeju naznanil, da \u00bbsedaj bom pa res malce tekel\u00ab in sem konkretno pospe\u0161il korak. Enega za drugim sem prehiteval sotrpine z mislijo, da si moram zagotoviti solo prihod v cilj. Tadej je malce sopihal ob meni, a ni rekel besede. Kilometer pred ciljem me je zapustil in odbrzel na tribuno, jaz pa sem zagrizel v 226-ti kilometer tekme. Tri zavoje pred ciljem me presene\u010denega ustavi eden od finisherjev z opozorilom, da malce pred mano po\u010dasi te\u010deta in klepetata dva italijana in da naj po\u010dakam, da se \u00bbskipata v cilj\u00ab, da bom imel lastno zabavo. Seveda ga poslu\u0161am \u2013 za mano ni bilo nikogar; popravim si dres, namestim \u0161tevilko, nadanem nasmeh \u0161t. 10 in odte\u010dem proti cilju. Glasba \u00bbnabija\u00ab, plesalke ple\u0161ejo, prijatli, znanci, dru\u017eina in celotna ciljna tribuna kri\u010dijo na ves glas, uradni spiker pa naznani tiste najbolj pri\u010dakovane besede: Andrej, you are an IRONMAN!!! Yeeeeessssssss!!!!<\/p>\n\n\n\n CILJ!!!<\/em><\/p>\n\n\n\n Ti\u0161ina, popolna ti\u0161ina. Zavedam se, da stojim na ciljnem podestu, pred mano kopica prostovoljcev z nasme\u0161kom in \u010destitkami, jaz pa nekako v transu. Okoli vratu mi obesijo medaljo, ki jo najprej le be\u017eno pogledam, potem pa objamem kot novorojenega otroka. Neprecenljivo. V zakulisju se mi pridru\u017eijo dru\u017eina, prijatelji in Obi, \u010destitke de\u017eujejo, mene pa po\u010dasi dohiteva utrujenost, ki jo razbije vedno pripravljeni Bruno, ki iz nahrbtnika potegne \u010disto tapravi \u0161ampanjec, s katerim nazdravimo. Ne vem, \u010de nisem bil kar edini, ki je \u017ee v cilju nazdravil temu veli\u010dastnemu uspehu, IRONMANU.<\/p>\n\n\n\n Nasmeh skoz in skoz \u2026<\/em><\/p>\n\n\n\n Saj veste, kako pravijo: \u00bbcilj ni pomemben, pomembna je pot\u00ab! Ampak, \u010de \u017eeli\u0161 hoditi po poti, mora\u0161 imeti cilj, defakto \u2026 ker druga\u010de tava\u0161 brezciljno. Moj cilj je bil opraviti Ironmana in ob tem maksimalno u\u017eivati. Lahko zaklju\u010dim, da sem uspel tako pri hoji na tej poti, kot tudi s ciljem. Samo tlakovanje poti je sicer potekalo z me\u0161animi ob\u010dutki; veliko treninga in odsotnosti neminivno pripelje do razli\u010dnih situacij, ki jih druga\u010de ne bi bilo. Potrebno je bilo veliko odrekanja, veliko (samo)discipline in usklajevanja v na\u0161i veliki dru\u017einici. Zato je prav, da to poro\u010dilo zaklju\u010dim nekako takole \u2026 zahvaljujem se:<\/p>\n\n\n\n – dragi \u017eeni Alenki<\/strong> za podporo in veliko mero razumevanja \u010dez celoten cikel priprav in \u0161e posebej za \u010dustveni knock down v obliki maj\u010dk. Seveda ji pripada velik del medalje za to, ker me je prena\u0161ala.<\/p>\n\n\n\n – Tadeju, Janu <\/strong>in Alji,<\/strong> da se me niso naveli\u010dali, ko sem bil te\u010den in utrujen in ko sem \u0161el na trening namesto da bi se jim posvetil; malce razmi\u0161ljam in slutim, da so bili nemara celo veseli, da sem jih \u00bbpustil pri miru\u00ab <\/sub>.<\/p>\n\n\n\n – Robiju<\/strong> in Matja\u017eu<\/strong> za vse ure, ki sta jih prebila z mano na treningih in za vse spodbudne besede.<\/p>\n\n\n\n – Igorju<\/strong>, ki ni nikoli popolnoma dojel, kaj se grem in me je s tem \u00bbpod\u017eigal\u00ab, da sem se odlo\u010dil za ta korak. In seveda, da ob vsem tem ni nehal verjeti v to, da sem sposoben opraviti z IM.<\/p>\n\n\n\n – celotni 3K ekipi<\/strong> (in vsakemu posebej), ki me je sprejela medse, me spodbujala na pripravah in me oboro\u017eila s svojimi izku\u0161njami in nasveti. Da ne govorim o glasni podpori na tekmi sami.<\/p>\n\n\n\n – vsem prijateljem in znancem<\/strong>, ki so bili z mano na tekmi in z mano v mislih.<\/p>\n\n\n\n Kon\u010dna izjava: “\u0161e bom u\u017eival!!”<\/strong><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" It’s done! I’ve been through the greatest challenge in my life till now on last Sunday in June 2015. But \u2026, I enjoyed in every stroke in water, every pedal spin on bicycle and every step while running together with fellow triathletes in Klagenfurt, Austria. I’ve been challenging my body and my mind, overcome fatigue […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1954,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1953","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1953","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1953"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1953\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1955,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1953\/revisions\/1955"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1954"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1953"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1953"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1953"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-000.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-001.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-002.jpg\")
<\/p>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-003.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-004.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-005.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/2015\/AndrejBakija-006.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n