Zgodba drugega IRONMANA se za\u010dne pri koncu prvega, lani uspe\u0161no zaklju\u010denega IRONMANA v Avstriji. Tega drugega zagotovo ne bi bilo, \u010de ne bi lani vse, najbolj pa samo sebe presenetila z odli\u010dnim tretjim mestom v Celovcu. Piko na i je dodala \u0161e napetost na podelitvi, ko je slot za Havaje vzela tekmovalka, ki je bila le nekaj minut pred mano. Verjetno so se prav takrat za\u010dele sanje\u2026<\/p>\n\n\n\n
Ali je mo\u017eno, da bi z nekaj sre\u010de morda lahko pri\u0161la na Havaje? Preve\u010d mamljivo, da ne bi poskusila. Ker se je tudi Obi odlo\u010dil \u0161e za eno IRONMAN sezono, je bila odlo\u010ditev la\u017eja. Vpra\u0161anje je bilo le, katero tekmo izbrati. Igorjev predlog je vsekakor bil, naj gledam tekme z zahtevno kolesarsko traso, saj naj bi bila za \u017eensko svoje starosti odli\u010dna kolesarka in predvsem mo\u010dna na vzponih. Tako sem izbirala med IM Lanzarote, Nico in \u0160vico. Vse je \u017ee kazalo, da bova \u0161la z Obijem skupaj v Nico, ko sem zaradi prehude konkurence prestavila prijavo v \u0160vico. V zadnjih \u0161tirih letih na IM v \u0160vici nobena \u017eenska v starostni skupini 50-54 ni \u0161la pod 12 ur in nobena ni odkolesarila pod \u0161estimi urami. Glede na lanski rezultat sta se mi oba mejnika zdela premagljiva, s konkurenco pa se nisem \u017eelela ve\u010d ukvarjati. Po odli\u010dnem rezultatu na berlinskem maratonu, sem upala, da bi morda tudi na maratonu IM lahko prebila zame magi\u010dno mejo \u0161tirih ur.<\/p>\n\n\n\n
Priprave so potekale po na\u010drtih, do nekega ve\u010dera v marcu, ko me je poklicala Nada, povedala, da je tudi ona prijavljena v \u0160vico, da bova torej \u017ee drugi\u010d skupaj na progi ter da je letos konkurenca izjemno mo\u010dna, s Fernando Keller in Solvig Seaby na \u010delu, ki se \u017ee leta neprekinjeno uvr\u0161\u010data na Havaje. Tako so tisti ve\u010der splavale moje sanje o Havajih po vodi in hkrati s tem tudi vsa moja motivacija<\/sub>. Naenkrat mi je vse \u00bbpadlo dol\u00ab, nisem ve\u010d videla nikakr\u0161nega smisla vlagati toliko \u010dasa in energije v nekaj \u017ee do\u017eivetega in za\u010dela sem razmi\u0161ljati o odjavi s tekme. Kljub temu sem \u017eelela izpolniti vsaj dva leto\u0161nja vmesna cilja \u2013 koprski Brevet in polovi\u010dko v Murecku. Brevet je bil vse kaj drugega kot lanski, saj nas je pralo prakti\u010dno od za\u010detka do konca. V\u010dasih do\u017eivimo tako ekstremne pogoje, kot nekaj, na kar smo na koncu \u0161e posebej ponosni, a tokrat ni bilo tako. Od vpra\u0161anj kaj jaz tukaj po\u010dnem, kaj mi je tega treba, zakaj presneto sem tako \u00bbutrgana\u00ab in si na glavo nakopljem take izzive? Da sva pri\u0161li le dve \u017eenski v cilj mi ni prav ni\u010d olaj\u0161alo te\u017ekih misli! Tudi tradicionalne klubske priprave \u2013 tokrat v Dugi uvali, sem do\u017eivljala ve\u010dino kot \u00bboutsider\u00ab. Sama brez prave motivacije sem zelo te\u017eko gledala in do\u017eivljala svoje na\u0161pi\u010dene klubske sotekmovalke polne navdu\u0161enja. Tudi forma je bila motivaciji primerna in vztrajno je rasla odlo\u010ditev, da se v tem filmu ne vidim ve\u010d. Kljub temu se mi je zdelo prav, da grem \u0161e v Mureck, kjer sem v nasprotju s pri\u010dakovanji odli\u010dno plavala, dovolj dobro kolesarila, na teku pa sem se motivirala s tem, da je to moj zadnji tek na triatlonu.<\/p>\n\n\n\n
Z izpolnitvijo obeh vmesnih ciljev sezone, je pri\u0161el \u010das za kon\u010dno odlo\u010ditev kaj narediti s tekmo v \u0160vici. Igor ni podpiral mojih razmi\u0161ljanj o odjavi, prav tako sem se sama slabo po\u010dutila ob misli, da bi s tem izdala Obija, s katerim sva se skupaj odlo\u010dila za podalj\u0161ek \u0161e v eno sezono. Posebej pa je pretehtala misel, da ni prav, da zastavljenih ciljev ne izpeljemo do konca. Z ob\u010dutkom, da je bilo tega v mojem \u017eivljenju nekako \u017ee dovolj in da je predvsem zame, pa tudi mojim h\u010deram v zgled pomembna izku\u0161nja, da naredimo vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, da zastavljene cilje, \u010de je le mogo\u010de izpolnimo. Igor mi je zagotavljal, da bom vedno v \u017eivljenju ponosna na svoja dva IRONMANA, da z leti te\u017ea dogodka raste in pridobiva na veljavi, \u010das in dose\u017eeno mesto pa postajata vse manj pomembna. Ko sem enkrat v sebi sprejela dokon\u010dno odlo\u010ditev, da se potrudim \u0161e za to tekmo, je vse steklo veliko la\u017eje. Kar naenkrat je kolesarska forma za\u010dela strmo rasti, tekla sem tako, kot \u017ee dolgo ne, da odli\u010dno plavam, se je pokazalo tako na treningih, kot na tekmi v daljinskem plavanju na Klopinskem jezeru. S ponovno pridobljeno motivacijo je vse postalo la\u017eje, na eni strani odli\u010den ob\u010dutek na treningih, hkrati pa nobene obremenitve, kar se rezultata in mesta na tekmi ti\u010de. Prav ni\u010d me ni ve\u010d zanimala konkurenca, bila je samo \u0161e \u017eelja opraviti s tekmo po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh \u2013 tako kot lani! Letos ni bilo nikakr\u0161nih zapletov z zdravjem tik pred zdajci, tudi dejstvo, da sem julija skoraj vse treninge naredila sama, saj so vsi moji zaklju\u010dili svoje IM tekme konec julija v Celovcu in Nici, mi ni jemalo volje.<\/p>\n\n\n\n
TEKMA<\/h3>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Tekma v \u0160vici zahteva seveda nekaj ve\u010d logisti\u010dnih priprav kot Celovec, v nasprotju z lanskim letom, je bil poleg mene edini klubski kolega Albin, Igor in Gabrijela pa edina navija\u010da na progi. Tako je vsaj kazalo<\/sub>. Plavanje, za katerega sem vedela, da je dalj\u0161e kot v Celovcu, je bilo letos prvi\u010d organizirano v dveh valovih.<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Ob 6.50 prvi val, v katerega se razvrstijo plavalci, ki plavajo pod 1h 10min in drugi val ob 6.55 s po\u010dasnej\u0161imi plavalci. Odlo\u010ditev, glede na lanske in leto\u0161nje rezultate plavanja ni bila te\u017eka, \u0161tartala sem v prvem valu, le da sem bila letos veliko bolj pozorna, kam se postaviti na \u0161tartu. Mesto na skrajni levi mno\u017eice, z diagonalnim pristopom do boje na obratu, se nama je z Igorjem zdelo najbolj primerno.<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Ob poku pi\u0161tole nisem bila najbolj pripravljena na to, da so okoli mene sami zagrizeni tekmovalci, ki niti sekunde ne prepu\u0161\u010dajo vnemar in so se pognali v vodo kot bi \u0161lo za \u017eivljenje! Sama sem vedela, da moram za\u010deti umirjeno, da prehitri \u0161tart vedno pla\u010dujem s stisko v vodi, ki se ji najla\u017eje izognem z umirjenim plavanjem in dihanjem na za\u010detku. Po nekaj desetih metrih centrifuge, ribogojnice in kar je \u0161e podobnih asociacij, sem pri\u0161la v svoj ritem plavanja, za katerega nikoli prav ne vem ali je pravi ali bi morda morala \u0161e kaj dodati. Ker sem imela ves \u010das okoli sebe mno\u017eico plavalcev, sem vedela, da plavam dovolj dobro, saj naj bi to bili sami dobri plavalci! V \u0160vici je plavanje organizirano tako, da po prvem krogu ste\u010de\u0161 mimo \u0161palirja gledalcev na oto\u010dku nazaj v vodo in v drugi krog. Nenavadno mi je bilo, da nisem sli\u0161ala Igorja in njegovega spodbudnega navijanja in res se je izkazalo, da sem pri\u0161la tako hitro iz vode, da me je spregledal in mu s tem nalo\u017eila nemalo muk, kaj le se mi v vodi dogaja, da me nikjer ni<\/sub>. Prav oddahnil si je, ko je ugotovil, da sem bila \u00bbsamo prehitra\u00ab. Drugi krog je nekoliko kraj\u0161i \u2013 preplava se samo \u0161e diagonala kvadrata in v trikotniku nazaj in kot mi je zatrdil David Ple\u0161e prej\u0161nji dan, kljub dolgi progi, kar hitro mine. Ob prihodu h kolesu v menjalnem prostoru, me je pri\u010dakalo Igorjevo navdu\u0161eno navijanje in informacija, da je pred mano le Nada od mojih sotekmovalk. Neverjetno, ob taki konkurenci, definitivno moje najbolj\u0161e plavanje doslej!<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Kolesarsko progo \u2013 2 kroga po 90 km, smo si z Igorjem in Abinom ogledali v petek, dva odseka sva tudi prekolesarila, tako, da sem imela kar dobro predstavo, kaj me \u010daka na poti. Za razliko od Celovca, ima ta proga kraj\u0161e in bolj strme spuste, ve\u010d kro\u017ei\u0161\u010d in 90 stopinjskih ovinkov, veliko menjav ritma, skratka ni znana po tem, da bi bila prav hitra \u2013 za name\u010dek pa \u0161e tako imenovani Heartbreak hill na 85. in 175. km. Ko se \u017ee iz avta resno vpra\u0161a\u0161, kaj pa je \u0161e tega klanca treba? Prvih 30 km ob jezeru je ravninskih, kolesarili smo zgledno, kolona kolesarjev s predpisanimi odmiki, sem in tja kak\u0161ne rakete, ki so padle mimo, sem in tja sem jaz padla mimo kak\u0161nih o\u010ditno odli\u010dnih plavalcev, a toliko slab\u0161ih kolesarjev. Ko se ravno za\u010del formirati prvi peleton, je pri\u0161el mimo sodnik ostro podelil nekaj kazni \u0161leparjem, ve\u010dino pa je razbil prvi klanec. Malo pred \u0161tiridesetim kilometrom me je prehitel Albin, na \u0161tiridesetem kilometru pa sem jaz prehitela Nado. V tistem trenutku sem vedela, da sem vodilna v svoji kategoriji. Nisem hotela, da bi to kakorkoli vplivalo na moje kolesarjenje, pulz sem imela pod kontrolo, hkrati pa ves \u010das po malem oprezala, kdaj bo mimo padla kak\u0161na Fernanda ali Solvieg.<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Z Igorjem sva bila dogovorjena, da mi na vrhu \u00bbHeartbreak hilla\u00ab, na dovoljenem mestu da bidon za drugi krog. Presene\u010dena sem ga zagledala pod hribom, ko mi kri\u010di, da me na vrhu \u010daka Obi z bidonom. Halo!! Kako Obi v \u0160vici, Obi je doma v Ljubljani pred ra\u010dunalnikom, se mi podi po glavi, hkrati pa mi Igor zatrjuje, da je Obi tukaj, da me \u010daka na vrhu! Kaj naj re\u010dem, brez besed sem pognala proti vrhu \u0161e kak\u0161no brzino hitreje in ganjena prevzela od Obija in Manje bidon. Hvala obema, res neverjetna gesta! \u010ce primerjam kako sem se lani v Celovcu pognala v drugi krog, sem letos v drugem krogu \u017ee bistveno bolj \u010dutila noge. Na 145. km me prehiti tekmovalka s \u0161tevilko 361 \u2013 Solveig, OK, to je to, si re\u010dem in vozim za njo. Na najbolj strmem spustu je gospa vozila nekoliko preve\u010d zadr\u017eano, po\u017eenem pedala in padem mimo nje. Vedela sem, da dolgo ne bo trajalo, \u010deprav me je neka nerazlo\u017eljiva norost pognala v beg pred njo. Malo pred zadnjim \u00bbHeartbreak hillom\u00ab me je gospa \u0161e enkrat \u2013 tokrat dokon\u010dno prehitela. V zadnjih kilometrih proge sem prvi\u010d pogledala \u010das kolesarjenja in videla, da bo suvereno pod \u0161estimi urami. 5:51:52, drugi \u010das kolesa, odli\u010dno! \u010ce prej \u0161e nisem \u010disto verjela, sem sedaj \u017ee drugi\u010d dobila potrditev, da mi na kolesu res leti<\/sub>!<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
Menjavo sem opravila hitro, spro\u0161\u010deno, skoraj \u017ee rutinirano. Rutinirano? Na izhodu iz menjave, ko sem hotela spro\u017eiti \u010das teka na uri, ugotovim, da sem uro pozabila na kolesu. Te\u010dem \u0161e nekaj metrov in se ukvarjam z mislijo, da bom pa\u010d tekla brez ure, da ne grem nazaj v menjavo, ko le ugotovim, da bom vseh 42 km preve\u010d izgubljena brez naprave, brez katere ne naredim niti regeneracijskega izteka. Vrnem se nazaj, si namestim nenadomestljiv pripomo\u010dek na roko in za\u010dnem z maratonom. A noge niso take, kot sem jih bila vajena na leto\u0161njih menjavah, ravno tako niti pribli\u017eno ne podobne lanskim v Celovcu. Res se tek za\u010dne z nekaj desetmetrskim vzponom, a to samo po sebi ne bi smel biti razlog, da imam dva hloda namesto nog. Na prvem od dvain\u0161tiridesetih km ugotovim, da bo to dvain\u0161tirideset mu\u010dnih in te\u017ekih kilometrov. Najprej pomislim, da to najverjetneje nima smisla. Maraton je predolg tek, da bi se \u010dlovek matral \u017ee od prvega km dalje. Ok, da postane te\u017eko na dvajsetem, tridesetem in kasneje, to je normalno, s tem ra\u010dunamo, to poznamo, a ne \u017ee od prvega kilometra dalje. Potem se vseeno prikradejo druge, bolj odlo\u010dne misli \u2013 tukaj sem, ne zato, da odstopim, tukaj sem, da pridem v cilj, zaradi sebe, mojih h\u010dera, ki verjamejo v svojo IRONMOM, zaradi prijateljev, ki doma za ra\u010dunalniki ali kje drugje stiskajo pesti zame. Da bom vedno ponosna na svoja dva IRONMANA, kot sva se pogovarjala z Igorjem.<\/p>\n\n\n\n
Naenkrat ni bilo nobenega dvoma ve\u010d, pot domov je bila pot v cilj in hitreje kot bom zmogla, prej bom tam <\/sub>! Po nekaj kilometrih se mi je celo uspelo toliko sestaviti, da sem lahko dr\u017eala celo spodoben tempo okoli 6 min\/km. Proga je opisana kot \u00bbmostly flat\u00ab – kar dejansko pomeni, da je na eni polovici kroga od nadvozov, do podvozov , pa skoraj \u017ee cross country \u010dez park, poln korenin, ki lezejo skozi razparan asfalt. Druga polovica je ravna, ob jezeru, polna navdu\u0161enih navija\u010dev, bendov, ki nabijajo spodbudno glasbo, ki \u0161e iz tako izmu\u010denih tekmovalcev uspejo iztisniti nekaj dodatnih mo\u010di. Zadnjih 10 km je bilo tistih, za katere mirno re\u010dem, da sem jih dokon\u010dno zahodila. Nobene volje nisem ve\u010d zbrala, da bi se trudila te\u010di v klance, proti koncu \u0161e na ravnini ni \u0161lo ve\u010d. Izku\u0161nja da je tudi tempo 7.0 na km lahko prehud, je bila precej pou\u010dna. Ko sem na 38. km, ob ponovnem poskusu noge spraviti v tek, ob ograji bruhala in \u0161e bruhala, sem za\u010dutila neverjetno olaj\u0161anje in zadnje 4 km celo spet spodobno tekla. Z vsakim korakom ob podpori navija\u010dev, Igorja, Obija, Manje, Gabrijele, Irene Marin in \u0161e kar nekaj spodbudnih slovenskih besed je bilo sli\u0161ati, je bil cilj bli\u017ee. S \u010dasom 11:44:19 sem pre\u010dkala ciljno \u010drto! Vsak prihod v cilj IRONMANA je zmaga zase, jaz sem jo ob\u010dutila globoko, saj kot bi triatlonci rekli v svojem \u017eargonu \u00bb, I had to dig really deep on the run\u00ab!<\/p>\n\n\n\n
Vsaka IRONMAN tekma je zgodba zase, z zelo negotovim izidom. \u010ce sem lani s svojim prvim IM opravila odli\u010dno, drugi zaslu\u017ei druga\u010dne ocene. Trener je rekel \u00bb plavanje odli\u010dno, kolo tri do \u0161tiri, tek pa za dve\u00ab <\/sub>. Morda bi kasneje, ko je videl podatke s tekme na ra\u010dunalniku spremenil mnenje, a to ni ve\u010d pomembno. Te\u017eko je zaklju\u010diti svojo IRONMAN kariero s takim maratonom. Povsem jasno je, da ni nikakr\u0161ne garancije, da bo drugi\u010d bolje. Tiso\u010d stvari se lahko zaplete\u2026, a verjamem, da je vredno poskusiti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodba drugega IRONMANA se za\u010dne pri koncu prvega, lani uspe\u0161no zaklju\u010denega IRONMANA v Avstriji. Tega drugega zagotovo ne bi bilo, \u010de ne bi lani vse, najbolj pa samo sebe presenetila z odli\u010dnim tretjim mestom v Celovcu. Piko na i je dodala \u0161e napetost na podelitvi, ko je slot za Havaje vzela tekmovalka, ki je bila […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1852,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1851","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1851","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1851"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1851\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1853,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1851\/revisions\/1853"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1852"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1851"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1851"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1851"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041459.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041458.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041461.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041460.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041462.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041463.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/im-zurich-2014-Kaja%20-%2041464.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n