{"id":1778,"date":"2024-01-25T18:47:45","date_gmt":"2024-01-25T17:47:45","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1778"},"modified":"2024-01-25T18:47:46","modified_gmt":"2024-01-25T17:47:46","slug":"marjeta-i-w-rupnik-i-w-ironwoman","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1778","title":{"rendered":"Marjeta I.W. Rupnik (I.W. – IronWoman)"},"content":{"rendered":"\n

Do prijave na Ironman sem pri\u0161la lepo postopno, prej sem naredila vse kraj\u0161e triatlone, kar nekaj maratonov in tudi dve ironmanski polovi\u010dki. Tako je bila odlo\u010ditev za Celovec posledica nekajletnega treninga in \u017eelje po tem, da se preizkusim tudi v najdalj\u0161i razdalji. Seveda pa ta postopnost ni zmanj\u0161ala ne \u0161tevila treningov, ne resnosti mojega pristopa in ne spo\u0161tovanja, ki ga imam do Ironmana.<\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010ditev je tlela \u017ee ob koncu leta 2012 po uspe\u0161no opravljeni polovi\u010dki v Kaprunu, zgodila pa se je 1. julija 2013. Ko sem se prijavila na Ironmana, sem vedela, da me \u010daka eno leto priprav, eno leto trdega dela in eno leto le enega cilja. Precej dobro sem vedela, kaj me \u010daka.<\/p>\n\n\n\n

Nisem si pa mislila, da bo to leto tako hitro minilo. Verjetno sem bila podobnega trenin\u0161kega procesa \u017ee navajena, pove\u010dale so se le koli\u010dine treningov. In pove\u010dala se je tudi dru\u017eba, v kateri sem trening za treningom, dan za dnem, teden za tednom in mesec za mesecem lahko opravljala \uf04a. Vse je potekalo po planu, sploh na kolesu in teku, zgodilo pa se je celo, da sem za\u010dela u\u017eivati na plavanju. Zelo sem bila vesela, da sem lahko za\u010dela slediti Janiji in Uro\u0161u, super sta bila.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Z Janjo in Uro\u0161em<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih sta morala zaradi mene tudi potrpeti, saj sem ju tepla po nogah\u2026 Da so nam ure plavanja hitreje minevale, pa je poskrbel Matija, saj je v njegovi dru\u017ebi vedno veliko smeha in dobre volje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Kolesarski vikend – Most na So\u010di<\/p>\n\n\n\n

Se je pa v \u010dasu priprav na \u017ealost zgodilo tudi kaj nepri\u010dakovanega, tako da le ni \u0161lo vse gladko. V za\u010detku aprila, le dobra dva meseca pred glavno tekmo, sem \u010disto brez veze, le na ko\u0161\u010dku mastne ceste, padla s kolesom in si po\u010dila klju\u010dnico. Seveda sem bila \u017ealostna, tudi prestra\u0161ena, ampak takrat sem si rekla: \u00bbUh, kak\u0161na sre\u010da, da je samo to \uf04a!\u00ab In res se mi je hitro zacelilo in \u017ee \u010dez dobre tri tedne sem spet lahko bila v akciji.<\/p>\n\n\n\n

<\/td><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Priprave – Duga Uvala<\/p>\n\n\n\n

Tako sem \u0161la letos na oboje klubske priprave, tako na morje kot v Most na So\u010di. Del priprav je bil tudi polmaraton v za\u010detku marca v Gorici in polovi\u010dni Ironman v Murecku. Udele\u017eila pa sem se tudi daljinskega plavanja v Klopinskem jezeru, kjer sem prvi\u010d v kosu preplavala 4km. Ves \u010das sem bila tako v klubskih pripravah, kar mi je veliko pomenilo in me pomirjalo ob misli na tekmo. Priprave in tekme so namre\u010d kljub trdemu delu vedno tako lu\u0161tne, saj smo tam skupaj s klubskimi sotrpini, ki najbolj razumejo, \u010de pojamram, da \u010desa ne zmorem; oni vedo, o \u010dem govorim. Najbolj navihano se mi zdi, ko mi re\u010dejo: \u00bbDaj, Marjetka, nehaj \u017ee jamrati, tudi nam ni lahko, saj smo vsi v istem dreku!\u00ab Pa \u0161e prav so imeli\u2026<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Mureck – tek na polovi\u010dni Ironman distanci<\/p>\n\n\n\n

Zelo hitro je pri\u0161el tudi zadnji mesec pred tekmo. Bila sem v svojem pravem pripravljalnem ritmu, po\u0161kodba klju\u010dnice je bila pozabljena, pogumno sem gledala na dan tekme. Pa se mi je zgodilo \u0161e enkrat: dva tedna pred tekmo sem za\u010dutila bole\u010dino nad kolenom, ravno na narasti\u0161\u010du. Uf, sem se (spet) ustra\u0161ila: \u00bbPa ne zdaj, tako reko\u010d tik pred tekmo?!\u00ab Malo sem razmislila in naredila plan: \u0161e enkrat sem imela veliko sre\u010do, saj sta mi bole\u010dino umirili fizioterapevtki Mojca in Ne\u017eka. Carici sta, res, tudi zaradi njiju sem bila nekaj dni pred tekmo spet pomirjena.<\/p>\n\n\n\n

No, pa je pri\u0161la sobota, ko smo se s klubskimi kolegi skupaj odpravili v Celovec, na briefing in oddajo kolesa v menjalni prostor. V senci v bli\u017enjem parku sem si \u0161e zadnji\u010d pripravila vre\u010dke za kolo in tek. Ker sem vse hitro pripravila, je ostal \u010das za shoping \uf04a. Z Bo\u0161tjanovo Mojco sva od\u0161li po novo ironmansko kapo s \u0161iltom, da jo bom imela za na tek. In ker sva na\u0161li res lepo, sva si jo kupili kar obe\u2026 Dan je hitro minil in z Marto sva se kmalu odpravili domov.<\/p>\n\n\n\n

<\/td><\/td><\/tr>
Oddaja kolesa<\/td>\u0160pela in \u017dan<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Za\u010duda tisti ve\u010der, ve\u010der pred tekmo, nisem bila zaspana in utrujena. Tako sem v postelji samo le\u017eala in premi\u0161ljevala, toliko, da mi je postalo prav slabo. Neverjetno res, \u0161e na bruhanje me je sililo\u2026 O\u010ditno je bila trema pred tekmo velika.<\/p>\n\n\n\n

Ura je bila tako hitro 3 zjutraj, ko sem vstala, v miru spila svoj in \u010daj in pojedla nekaj polente. S 3K-jevci smo bili zmenjeni ob \u0161tirih v \u0160i\u0161ki, da se proti Celovcu odpravimo skupaj. Na moje veliko veselje me je spremljala h\u010derka \u0160pela in njen fant \u017dan. Malo \u010dez peto smo bili \u017ee v menjalnem prostoru in \u0161e enkrat sem lahko v miru preverila vre\u010dke, oddala bidone na kolo in napumpala gume na kolesu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

S \u0160pelo tik pred \u0161tartom<\/p>\n\n\n\n

Ura se je nezadr\u017eno bli\u017eala sedmi. Za\u010delo se bo\u2026 No, zdaj bo treba pa v vodo, pomislim. Sre\u010dam se \u0161e z Andra\u017eem in Petrom, za\u017eelimo si sre\u010dno, poslovim se od \u0160pele in \u017dana, pa tudi Tatjane, Petre, Mojce in Polone. Marte in Bo\u0161tjana ne vidim\u2026 Odpravim se na \u0161tart\u2026 Tako hitro se vse dogaja, da se sploh ne zavedam okolice, ni\u010d in nikogar ne sli\u0161im in kar naenkrat se zgodi \u2013 pok pi\u0161tole.<\/p>\n\n\n\n

Plavanje se za\u010dne in z za\u010detkom sem zadovoljna. Dobro mi gre, sicer v kanalu res dobim nekaj udarcev, ampak to pa\u010d pa\u0161e zraven, ne sekiram se. Tako brez ve\u010djih te\u017eav, lepo mirno in vztrajno preplavam 3,8 km. Vesela sem, da sem iz vode, toooo! \u017de vidim 3K navija\u010de, uau, noro je, super ste. Z menjavo nimam te\u017eav in tudi na kolesu mi prvi krog gre dobro. V drugem krogu pa mi postane slabo, nekje na 124. km celo tako mo\u010dno, da moram bruhat, se ustaviti. No, na sre\u010do pa potem spet lahko nadaljujem. Naslednjih 10km iz previdnosti raje ne pojem ni\u010d, nato ugotovim, da brez hrane do cilja ne bo \u0161lo. Zaradi vseh te\u017eav sem seveda neizmerno vesela, ko kon\u010dam s kolesom, ker sem vmes \u017ee resno podvomila, da mi ne bo uspelo in da bom morala kon\u010dati\u2026<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Na za\u010detku teka mi je \u0161e vedno slabo, na dveh postojankah tako pijem samo vodo. In spet se zavem, da tako ne bo \u0161lo. Sama sebi prigovarjam, da se moram potruditi in nekaj malega pojesti.<\/p>\n\n\n\n

V parku je veliko navija\u010dev, tako da na sre\u010do tek, krogi in km kar minevajo. Vsak krog sem vedno bolj vesela vseh ‘mojih’, to je res noro, saj ti tak\u0161na spodbuda res da posebno mo\u010d: v tistem trenutku 100% verjame\u0161, da si najbolj\u0161i! Zato res hvala vsem. In za razliko od marsikoga zadnjih 10km prete\u010dem z lahkoto, saj je slabost minila.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Te\u010dem v cilj\u2026 In takrat pomislim, morda se celo za trenutek zavem, da bom res naredila Ironmana!? Vsi navijajo zame, vzklikajo bravooo\u2026 Noro je, veli\u010dastno, dokler ne do\u017eivi\u0161, tudi nepredstavljivo\u2026 Samo \u0161e roke v zrak dam, je je jeeeeeee\u2026 CILJ, to je to! Okrog mene so vsi, ki jih poznam in so navijali zame. Hvala vsem in vsakemu posebej! Uspelo mi je in zdaj sem si zaslu\u017eila majico Ironman in ruzak, kar sem si zelo \u017eelela \uf04a\u2026<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Veselje, veselje…<\/p>\n\n\n\n

Rada bi se zahvalila svoji dru\u017eini za vso pomo\u010d in podporo: res ste bili zelo strpni z mano. Hvala vsem 3K- jevcem za navijanje in spodbudne besede, hvala tudi mojim sodelavcem in prijateljem. Profesor, ti pa si itak nekaj posebnega, da si podprl mojo \u017eeljo, da naredim Ironmana. Hvala ti, da si verjel vame in me poslu\u0161al, ko sem se smejala in jokala, v tem \u010dasu je bilo vsakega nekaj.<\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161e pa je, da sem se na koncu smejala tako, kot sem si \u017eelela \uf04a!<\/p>\n\n\n\n

Marjeta Rupnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Do prijave na Ironman sem pri\u0161la lepo postopno, prej sem naredila vse kraj\u0161e triatlone, kar nekaj maratonov in tudi dve ironmanski polovi\u010dki. Tako je bila odlo\u010ditev za Celovec posledica nekajletnega treninga in \u017eelje po tem, da se preizkusim tudi v najdalj\u0161i razdalji. Seveda pa ta postopnost ni zmanj\u0161ala ne \u0161tevila treningov, ne resnosti mojega pristopa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1779,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1778","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1778","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1778"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1778\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1780,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1778\/revisions\/1780"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1779"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1778"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1778"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1778"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}