{"id":1746,"date":"2024-01-25T18:35:17","date_gmt":"2024-01-25T17:35:17","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1746"},"modified":"2024-01-25T18:35:17","modified_gmt":"2024-01-25T17:35:17","slug":"im-barcelona-calella-2014-igor-kogoj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1746","title":{"rendered":"IM Barcelona – Calella 2014, Igor Kogoj"},"content":{"rendered":"\n

ODLO\u010cITEV<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ravno danes, ko to pi\u0161em poteka IRONMAN v Koni in obenem 15 let odkar sem pospravil svojo tekmovalno opremo. Moj svet se je v letih 1989 do 1999 vrtel na IRONMAN tirnicah, moje koledarsko leto se je kon\u010dalo in obenem za\u010delo v Koni. Bil sem predan IRONMAN vernik. Predanost in vera sta rodili bogate sadove.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V Koni sem \u0161tirikrat stal na najvi\u0161ji stopnici zmagovalca age group, dvajset let sem bil v statistikah voden kot rekorder proge v age group 30-34. Tudi po 21 letih ostajam najbolje uvr\u0161\u010deni Slovenec.<\/p>\n\n\n\n

Ravno te dni poteka 10 let odkar smo se prvi\u010d zbrali, organizirano zaplavali in tako postavili zametke dana\u0161njega 3K. In 3K je rastel na izhodi\u0161\u010du in mojem prepri\u010danju, da tudi  jaz kot vodja ostajam, ne samo vedno bolj obledel zgled iz preteklesti, temve\u010d \u017eiv, aktiven, z vami. Tako sem rastel skupaj s 3K. 900, kolikor vas je v vseh teh letih prestopilo prag kluba prihajate in odhajate, ostajate kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das, ste zvesti ali kmalu najdete izzive drugje, mi poslu\u0161no sledite ali se prebijate sami. Sleherni od vas in vsi skupaj ste na meni pustili svoj pe\u010dat, od vsakega od vas sem se \u010desa nau\u010dil, vsi me navdihujete da vztrajam.  Vsi  in vsak posebej je pripomogel, da se je v meni spo\u010dela odlo\u010ditev, ki se je  rodila v Barceloni. Hvala vam, pot je bila nepozabna!<\/p>\n\n\n\n

VIJUGASTA POT<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V vseh teh letih se nisem prav veliko spremenil. Svoje koordinate sem ponovno odlo\u010dno naravnal na Kono in si kot vmesno postajo, kjer naj bi kupil vozovnico do kon\u010dne, izbral polovi\u010dko v Cambridgu, v zvezni dr\u017eavi Maryland. Vo\u017enja proti postaji z vozovnico je bila sicer lepa, slikovita, vendar tudi polna nevarnosti.  Kot najve\u010dja past se je izkazalo, da je motor \u0161e v dobrem stanju, zdr\u017ei visoke obrate, dobro pospe\u0161i in nasploh deluje kot singerica, da pa podvozje ni vedno kos zapovedanemu ritmu. \u017de konec zime sem se moral soo\u010dati z zbadanji – enkrat levo, drugi\u010d desno, tretji\u010d  malo vi\u0161e ali naslednji\u010d spet ni\u017ee. Mi\u0161ice, vezi, kosti, so venomer opozarjale, da delujem na previsokih obratih. To je bilo zame nekaj \u010disto novega, v prvem triatlonskem \u017eivljenju te izku\u0161nje nisem imel. Lahko sem \u0161e tako privijal svoje telo, vedno je poslu\u0161no sledilo in izpolnjevalo moja, v\u010dasih tudi divja in kar neverjetna pri\u010dakovanja in zahteve. Letos pa je bila ravno nenehna nevarnost po\u0161kodb tista, ki je narekovala tempo in dinamiko vo\u017enje. Bolj kot se je bli\u017eala junijska vmesna postaja bolj mi je bilo jasno, da moj stroj na startu ne bo popolnoma brezhiben. Kljub vsemu sem se v Ameriko podal optimist, odlo\u010den, da iztisnem iz sebe ravno toliko, da bo zadostovalo za dosego cilja \u2013 vozovnico v Kono. Tako je tudi potekala celotna tekma. Nevarnega in vsega spo\u0161tovanja vrednega tekmeca sem imel pod kontrolo, ko se je ves \u010das prisotna, rahla topa bole\u010dina v levi me\u010di, na 7 km teka nenadoma spremenila v peko\u010do, rezajo\u010do, ki mi je dobesedno spodrezala korak. Sledila ja njabolj naporna, mu\u010dna, bole\u010da ura ne\u010desa komaj \u0161e podobnemu teku z,  kot se je kasneje izkazako, delno raztrgano me\u010dno mi\u0161ico. Vozovnico mi je pred nosom odnesel tekmec in videti je bilo, da sem svojo pot kon\u010dal na slepem tiru.<\/p>\n\n\n\n

Sledil je mesec z gipsom, rehabilitacijo. Tu sem stvari kaj kmalu vzel v svoje roke.  Plavanje se je \u017ee po kakem tednu izkazalo kot odli\u010dno sredstvo za ohranjanje mo\u010di in kondicije ter tudi predvsem kot primerna aktivnost v procesu rehabilitacije. Takoj, ko ni bilo ve\u010d gipsa, sem se s kolesom \u017ee peljal s Kajo na morje, kar tako 130 km v kosu. Prvi poskusi teka so sledili po sedmih tednih na prizori\u0161\u010du IRONMANA v Zurichu konec julija.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e brez ideje o mo\u017enem povratku sem se odpravil na dopust. Na samotnih, meni tako ljubih turah tam v strminah pod Matajurjem, grapah Bene\u010dije, grizenju klancev po Banj\u0161ki planoti na levem bregu So\u010de, na Planoti med Idrijco in Ba\u010do, ali drugi\u010d spet v dru\u017ebi Simona, Bojana, Bo\u0161tjana, se je v meni ponovno nekaj zganilo. Iskrica, ki jo je pod\u017egala predvsem Kaja in nekaj meni najblji\u017ejih v 3K z Mi\u010dem na \u010delu. Resnej\u0161i poskusi teka v drugi polovici avgusta so nakazali realno mo\u017enost spraviti formo na \u017eelen nivo \u0161e letos. In rodila seje ideja, da se priklju\u010dim odpravi v Barcelono.<\/p>\n\n\n\n

KOLA\u017d<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prva slika<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za uspeh \u00bb\u0161nelkursa\u00ab uredim nujne pogoje. Dogovor z Ireno in otroci. Vsi moj na\u010drt sprejmejo in podpirajo. V slu\u017ebi delam s polno paro, ne i\u0161\u010dem blji\u017enic ali opravi\u010dil, nikogar s svojimi odlo\u010ditvami ne vznemirjam. V klubu \u010dutim simpatije in podporo. Pri Kaji jasno ni ovir, \u010dutim jo kot svojo najve\u010djo podpornico in tudi navija\u010dico.<\/p>\n\n\n\n

Druga slika<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Plavanje je malo na stranskem tiru, ne posve\u010dam mu ve\u010dje energije in predvsem \u010dasa. Ravno prav dodajam, ostajam spro\u0161\u010den, ne delam si skrbi, dobra podlaga ka\u017ee visok nivo in krivulja forme se primerno vzpenja, vse poteka lahkotno, kar samo od sebe.<\/p>\n\n\n\n

Na kolesu s pomo\u010djo Obija in Kaje izpeljem popoln program z vsemi klju\u010dnimi elementi. Trikrat v zadnjem mesecu polno IRONMAN razdaljo, vse skoke na Ra\u0161ico, klubske petke prevzemam vedno ve\u010d iniciative in diktiram visok tempo, klanci se spreminjajo v klan\u010dke in dose\u017eeni tempi in intervali vse bolj ka\u017eejo \u017eeleno podobo.<\/p>\n\n\n\n

Tek predstavlja najbolj trd oreh. Ravno pravo mero med \u017eeleno intenzivnostjo in obsegom moram loviti, da se ne ponovi kaj nepredvidenega. Ni\u010d intervalov, do forme po\u010dasi vztrajno prihajam z ravno prav doziranimi tempo teki. Zadnji mesec stopnjujejm in tri nedelje zapored opravim tri klju\u010dne teke vsaki\u010d par sekund hitreje, vedno v obsegu 28 km. La\u017ee je bilo vrteti legendarne 3K sedem km kroge v prijetni dru\u017ebi Bo\u0161tjana, Robija. 3K dru\u017eba je nepogre\u0161jivi dodatni igralec, ki predstavlja prednost doma\u010dega terena.<\/p>\n\n\n\n

Vse tri pu\u0161\u010dice ka\u017eejo strm vzpon, forma kot se\u0161tevek posameznih elementov postaja spodbudna.  TRAININGPEAKS zbira, analizira in bruha podatke, ka\u017ee stanje, kot da bi delal po mojem naro\u010dilu in me ho\u010de dodatno motivirati in nagraditi za vso potrpe\u017eljivost, predanost, znanje, izku\u0161nje. Race week je tu, juhuhu!<\/p>\n\n\n\n

Tretja slika<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sreda je namenjena finalizaciji tekmovalne, predvsem vrhunske kolesarske opreme. Hvala vama Peter in Matev\u017e za nesebi\u010dno pomo\u010d. \u0160e zavore je treba prilagoditi tekmovalnim obro\u010dem. \u010cepim ob kolesu z imbusom v roki, ko nenadoma za\u010dutim, kako se v kri\u017eni del tihotapi peko\u010da bole\u010dina. Po raztegovanju opravim \u0161e testno vo\u017eno, ko se ustavim pred vhodnimi hi\u0161nimi vrati, s kolesom med nogami nemo\u010den ugotovim, da ne morem razjahati kolesa. Vsak poskus dviga noge pe\u010de, skeli.  Terapija in masa\u017ea pri Mojci, spro\u0161\u010danje, ve\u010derno in nato \u0161e jutranje plavanje mi vlivajo upanje. Pot do letali\u0161\u010da prele\u017eim na podu avta, \u010dakanje na polet je posve\u010deno raztezanju in spro\u0161\u010danju, polet muka, ni\u010d manj\u0161a vo\u017enja do hotela. Zve\u010der dobim dve dozi v vsako ritnico eno, in pest tablet. Tiste veseljake, kot smo jih poimenovali z Obijem in Kajo, me zadanejo, vendar tudi prinesejo veder nasmeh na obraz.<\/p>\n\n\n\n

TEKMA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lije, \u0161\u010dije, strele \u0161vigajo nad morjem v vse smeri. Pol ure nas zadr\u017eijo, da se narava ska\u0161lja, potem ste\u010de kot je bilo predvideno.<\/p>\n\n\n\n

Miren, zbran, motiviran, rutiniran, odlo\u010den, stopam proti meji med kopnim in morjem, meji med dvema svetovoma. Tistega navadnega in onega nabitega s tekmovalno energijo. Tistega, ki ga delim z ostalimi in onega, ko se povle\u010dem globoko vase, stran. Med tekmo je razumski del mene vedno neverjetno prisoten, ko pazim na izvajanje vseh tehni\u010dnih in takti\u010dnih zamisli, popolnoma skoncentriran in prisoten. Drugi del pa odplava in \u017eivi neko paralelno \u017eivljenje, ki ni ravno povezano s tukaj in zdaj. Tudi \u010dustveni del mene je polno zaposlen, vendar deluje druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Plavanje je kot pravljica. Zbrano, takti\u010dno perfektno odplavam na edinem paru nog pred sabo od starta do cilja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Motivirano, skoncentrirano na kolo<\/p>\n\n\n\n

Na kolesu svojo takti\u010dno zamisel izvajam do zadnjega detajla. Kolesarim v primerni razdalji za edinim age gruperjem, ki me je dohitel, sodnik ob nama je zadovoljen, jaz spro\u0161\u010den. Na obratu po 40 km naju dohiti \u0161e par kosesarjev, udobno vozim na za\u010delju in razmi\u0161ljam, da bom v podobnem tempu brez ve\u010djih te\u017eav odvozil svojo idealno dirko.<\/p>\n\n\n\n

Sanjam. Zbudi me psssss iz sprednje zra\u010dnice. V trenutku se urejen idealen svet sprevr\u017ee v kaos.  Menjava zra\u010dnice, prekratek ventil, ponovna menjava, CO2 iz bombice namesto v zra\u010dnico \u0161vigne v zrak, pumpanje kolesa z ro\u010dno tla\u010dilko. Medtem pa mimo mene \u0161viga in \u0161viga in \u0161e \u0161viga mno\u017eica kolesarjev.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljevanje poti je en sam rodeo. V meni in na cesti. V sebi ne najdem ve\u010d pravega miru, veselja, koncentracije. Na cesti vedno ve\u010dji grozdi kolesarjev. Ne najdem ravno pravih odgovorov na izziv vo\u017enje v takih okoli\u0161\u010dinah. Ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivim neklje na za\u010delju pre\u0161tevajo\u010d km, ki so za mano. S 110 km prehitro pride kro\u017ei\u0161\u010de, ki me preseneti z bidonom v roki in nenadnim spoznanjem, da je potrebno zaviti levo in ne desno kot sem pri\u010dakoval. Pred sabo vidim samo visok robnik, ki povr\u0161ino ceste lo\u010di od kro\u017ei\u0161\u010da nasutega z gru\u0161\u010dnatim kamenjem. Odvijem levo, verjetno nagonsko za\u010dutim, da je frontalno sre\u010danje prednjega kolesa z robnikom zagotovo usodno, zavrem in se bo\u010dno vr\u017eem \u010dez robnik. Kot skakalec v vi\u0161ino. Vendar ne pristanem na mehki blazini, temve\u010d na trdem kamenju. Bolje se godi kolesu, ki sem mu bil mehek tampon. Kolo mi je takoj hvale\u017eno, ostaja v enem kosu, vse se normalno vrti. Moje kosti so cele, ni\u010d posebnega, tipi\u010dno kolesasko \u00bbod kolena do ramena.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Po koncu dirke mi TRAININGPEAKS zaupa, da sta se kolesi mojega bicikla, zaradi dveh nena\u010drtovanih postankov vrteli 14 minut manj, kot ka\u017eejo rezultati.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljujem v prej\u0161njem razpolo\u017eenju s \u0161e dodatnim vpra\u0161anjem ali to sploh \u0161e ima smisel, ali naj upo\u0161tevam vsa \u00bbznamenja\u00ab, kot bi me prijazno bobaral Ale\u0161. Nadaljujem. Po tretjem obratu na 160 km mi spet postane prijetno, ko na bolj zahtevnem delu sicer ravninske proge spoznavam, da sem \u0161e med najbolj sve\u017eimi, ko pospe\u0161ujem in z lahkoto prehitevam vse, ki svojih 180 km niso zastavili pravilno.<\/p>\n\n\n\n

Tako presentljivo spo\u010dit in ponovno razpolo\u017een obuvam superge in kujem na\u010drte za – leva desna – goltanje km. Pa ne ste\u010de. Ne vem zakaj. Malo se zasmilim samemu sebi, vendar nekako sprejmem okoli\u0161ine. Odklopim, odtavam. Ne sodelujem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Oprostite mi zvesti, po\u017ertvovalni 3K navija\u010di (Gabi, Albin, Tatjana, Mirjana). Sprejemam in \u010dutim, vendar ne dajem. V teh izjemnih okoli\u0161\u010dinah me polni, da sem sam, nekje dale\u010d. Tako dale\u010d, da spregledam teka\u010da pred sabo, ki na okrep\u010devalnici upo\u010dasni, tako da ga od zadaj pohodim, se spotaknem in v ribo zarijem po tleh. Tokrat z levo stranjo, da je poskrbljeno za simetrijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Marta pravi: \u00bbNa za\u010detku na ful pol pa sam \u0161e dodajat.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Po\u010dasi ugotovim, da  ne pri\u0161tevam, temve\u010d \u017ee od\u0161tevam km. Od\u0161tevam meni ljube zadalje na PST, Mostecu, Ro\u017eniku, tako pogosto pregarane v dru\u017ebi Bo\u0161tjana, Petra, Mi\u010da, Marjetke in drugih 3K jevcev \u2013 prav \u010dutim vas poleg sebe.  Ne delajo mi te\u017eav vzponi, temve\u010d spusti v podhodih pod \u017eeleznico, ko kvadri \u017ee popu\u0161\u010dajo. Na zadnji okrep\u010devalnici se celo ustavim, da malo o\u010dedim bojne rane in bom lep v cilju, sprejmem klubsko zastavo od prijaznih deklet in ponovno prestopim mejo med dvema svetovoma. U\u010dke, uprte naprej nekam v daljavo, vra\u017eje za\u017earijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Potovanje je kon\u010dano. Realen svet butne vame: oskrba ran, masa\u017ea, razsuti bole\u010di kvadri, skrb kako gre Kaji.<\/p>\n\n\n\n

ZNAMENJA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Svoje bojne tovari\u0161e pustim pol ure dlje na progi. Za vozovnico rabim samo \u0161e, da se ne potuhnem v mno\u017eici in dahnem svoj \u00bbda\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Vendar ni vse tako samo po sebi umevno. Nisem navdu\u0161en, evfori\u010den. Pono\u010di in zjutraj veliko razmi\u0161ljam o dogajanju zadnjih dni. Kaj lumbago, po\u010dena zra\u010dnica in grd padec niso morda znamenja? Kako bosta odreagirala otroka? Klub, slu\u017eba. Zmorem vse to? Kaja modro, odlo\u010ditev prepu\u0161\u010da meni.<\/p>\n\n\n\n

Vabilu se ne morem upreti. Delujem kot po inerciji. Dovolim, da mi okrog vratu obesijo cvetni ven\u010dek, lepoti\u010dka \u017eari, ko potegne mojo pla\u010dilno kartico.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Saj imam \u0161e dva tedna \u010dasa, da dokon\u010dno potrdim\/prekli\u010dem svojo odlo\u010ditev, me ob\u010dasno pre\u0161ine. Vem, da ne bom preklical.<\/p>\n\n\n\n

Dan po razglasitvi na moj mejl pade naslednje sporo\u010dilo:<\/p>\n\n\n\n

“Tu Tadeja,  pred 5 leti sem nekaj \u010dasa tekla v tvojem klubu in s\u010dasoma prenehala.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Jaz od maja \u017eivim na Big Islandu 20 minut iz Kone, \u010de kdo od tvoje ekipe karkoli potrebuje (sobo, prevoz, pomo\u010d), sem tu, na voljo. Velja tudi za naslednja leta.”<\/em><\/p>\n\n\n\n

Je to znamneje? \u017dvljenje je res neverjetno. Polno znamenj.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim, da bi bila spoznaja in znamenja, ki so se mi kot utrinki pri\u017eigali v glavi na dolgi zaviti poti ob obali, zanesljivi vodniki, kot snopi svetlobe iz mogo\u010dnega svetilnika nad progo, ki ladje mimo \u010deri varno usmerjajo v pristan.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Igor<\/p>\n\n\n\n

3K \u0160PORT<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODLO\u010cITEV Ravno danes, ko to pi\u0161em poteka IRONMAN v Koni in obenem 15 let odkar sem pospravil svojo tekmovalno opremo. Moj svet se je v letih 1989 do 1999 vrtel na IRONMAN tirnicah, moje koledarsko leto se je kon\u010dalo in obenem za\u010delo v Koni. Bil sem predan IRONMAN vernik. Predanost in vera sta rodili bogate […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1747,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1746","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1746"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1748,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1746\/revisions\/1748"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1747"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}