Berlinski verzi<\/em><\/td><\/tr>| Smo lansko leto na Kodeljevem se zbrali, kakor vedno svoje \u017eelje Igorju prebrali.<\/em>\u017de na p\u00f3mlad enaindvajsetka v Gorici, za zaklju\u010dek, analizo, se dobimo na osmici.<\/em>Triatlonci zase Dunaj smo izbrali, na Ironman zve\u010dine bomo se v Celov’c podali.<\/em>Svoje maratonske sanje preostali, v Berlinu bodo letos mno\u017ei\u010dno iskali.<\/em>Sem si rekel grem \u0161e jaz, s 3K-jem po svoj maratonski \u010das.<\/em><\/td><\/tr> | Vso sezono trd\u00f3 smo garali, od kose\u0161kega se stokrat vsaj po PST pognali,<\/em>intervale z Mosteca na Ro\u017enik \u0161teli, od \u010cada gor ne\u0161tetokrat smo ga prekleli,<\/em>Kaj nam res je vsega treba tega, da na koncu nas \u0161e krega:<\/em>“Rek’u sem, preve\u010d ste gnali, v\u010der k’ me ni blo’ ste pa stali!”<\/em>Ni res, vedno smo vse od sebe dali, \u010deprav v\u010dasih zgledalo je kot bi spali.<\/em><\/td><\/tr> | Zdaj pa resno, ne ga srat, \u010dist cel teden s kuram spat,<\/em>bolj po\u010divat manj se gnat, nam najljub\u0161i trenin\u0161ki obrat.<\/em>In tako \u017ee gor letimo, dirke vsi se veselimo, eni prvi\u010d, drugi ne,<\/em>ni dvoma, to res resna tekma bo za vse:<\/em><\/td><\/tr> | Mi\u010dota<\/strong> od lani vesta, kak’ se vije maratonska cesta.<\/em>Kaja<\/strong> se v Berlin odpravi, da svoj \u010das na dol popravi.<\/em>Fizik<\/strong> tantri\u010dno pristopi, pogumno cilju gre naproti.<\/em>Janko<\/strong> tokrat prvi\u010d z nami, ga zlo\u017ei na origami.<\/em>Tudi Igor<\/strong> je prijavljen, a za nas pre\u0161voh pripravljen.<\/em>Naj na kuharco<\/strong> se spomnim in za drugi\u010d jo opomnim,<\/em>kuhat’ nam je obljubila, raj\u0161 je tekla in se polomila.<\/em>Primo\u017e<\/strong> v n\u00e1pa\u010dni se boks prijavi, glej glej ti\u010da,<\/em>\u0161tartno si \u0161e pravi \u010das popravi.<\/em>Brez tamlade<\/strong> ne b’ blo \u017eura, sej ga dost na rizling fura,<\/em>ko se dirka bli\u017ea pr\u00e1va, s Klavdijo<\/strong> samo \u0161e pole\u017eava.<\/em><\/td><\/tr> | Petra<\/strong>, Rok<\/strong>, Nata\u0161a<\/strong> in ostali, prav tako na pot so se podali,<\/em>tokrat \u017eal bolj zase se dr\u017eali, ampak rimo na\u0161o oni so kon\u010dali.<\/em> <\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n | Nata\u0161a se spominja…<\/h3>\n\n\n\nSpomnim se, kako je na enem izmed treningov na PST-ju na hitro padla kar skupinska odlo\u010ditev “ja, gremo v Berlin!”. Tako na hitro se \u0161e za kavo ne bi uspeli dogovoriti. In res smo bili tistega \u00bbD\u00ab dne, od 12h do 15h, vsi na spletni strani berlinskega maratona in mrzli\u010dno vpisovali svoje podatke.<\/p>\n\n\n\n Naslednji teden smo \u017ee rezervirali avione in hotele, potem pa se je za\u010delo \u010disto zares. Prilagajanje dopusta poletnim treningom v skoraj tropski vro\u010dini, odrekanja aktivnostim, ki ti veliko pomenijo, skratka poletje 2013 – tek, tek in \u0161e enkrat tek. In ko je zmanjkalo volje je ostala disciplina, in \u010de bi \u0161e ta zatajila, bi bila kriza na tekmi! Tega sem se zavedala in to me je gnalo naprej.<\/p>\n\n\n\n Na tekmi pa en sam velik u\u017eitek, vse se je poklopilo – vreme, po\u010dutje, dru\u017eba, vzdu\u0161je… Skratka enkratno in takrat sem dobila vse odgovore na predhodna vpra\u0161anja pred in med treningi ” zakaj mi je tega treba”.<\/p>\n\n\n\n In ko za\u010duti\u0161 koliko prijateljev, kolegov, znancev se spomni nate in ti za\u017eeli sre\u010dno, je tvoj trud \u0161e dodatno nagrajen\u2026<\/p>\n\n\n\n Andrej<\/h3>\n\n\n\nMaraton je teka\u0161ka preizku\u0161nja, kjer je potrebno prete\u010di 42.195 km. \u010cesar se zdi, da se zavedamo \u0161e predno zares maraton prete\u010demo, pa se ne, v celoti. Za ve\u010dino uspeha je odgovorna glava. Seveda morajo zdr\u017eati tudi noge, srce in plju\u010da. Za dobro pripravo vsega tega je potrebno res veliko trenirati. Ti treningi so \u010disto druga\u010dne narave, kot so bili moji prej\u0161nji treningi, namenjeni pripravam na teke na polovi\u010dni razdalji. Predvsem dol\u017eina treningov. Lansko sezono sem se dvakrat udele\u017eil “tradicionalnih” klubskih tekov okoli Ljubljane, ki znesejo pribli\u017eno 33km, pa vendar so bili ti treningi bolj podobni dru\u017einskim izletom, kjer smo se na ve\u010d mestih vsi skupaj po\u010dakali, pomalicali in se malo spo\u010dili.<\/p>\n\n\n\n Treningi za Berlin pa so bili veliko bolj resni. Kljub temu, da nisem uspel narediti vseh od Igorja predpisanih treningov, sem vseeno zmogel pod streho spravit tri dolge tempo teke, od katerih je bil vsak dolg 30km. Niti metra ve\u010d. \u017de tako ali tako so bili neverjetno mu\u010dni. Pri prvih dveh je moje delo zelo olaj\u0161ala Kajina prisotnost. Prvi\u010d je \u0161lo \u0161e posebej te\u017eko. Do 20km ni bilo nikakr\u0161nih te\u017eav, v zame neznanem teritoriju med 20km in 30km pa me je za\u010dela zapu\u0161\u010dati volja, bezljati pulz in boleti noge. Kaja je zelo hitro pridobivala razliko. Drugi\u010d je bilo \u017ee la\u017eje in sem se lahko Kaje dr\u017eal do konca, tretjega pa sem \u017eal moral odgarati sam.<\/p>\n\n\n\n Napo\u010dil je petek, ko smo se peterica (poleg mene \u0161e \u00bbkuharca\u00ab Tatjana in trije soteka\u010di: Klavdija, Nata\u0161a G. in Bo\u0161tjan) sostanovalcev sredi no\u010di odpravili proti zagreb\u0161kem letali\u0161\u010du na letalo proti Berlinu. Vse formalnosti s \u0161tartnimi \u0161tevilkami smo opravili \u017ee v petek, tako da je sobota minila dokaj mirno. Nedelja pa se je za\u010dela zelo zgodaj. Vstali smo okoli 5h, da smo se po voja\u0161ko zvrstili v kopalnici. Od stanovanja do \u0161tarta smo imeli \u0161e slabo uro na podzemni, kjer smo seveda sre\u010dali obilo sotrpinov v oprijetih pajkicah.<\/p>\n\n\n\n \u017de v soboto sem se, po posvetu z Igorjem, odlo\u010dil, da je moj na\u010drt izpred enega leta splaval po vodi in da sem pripravljen kve\u010djemu toliko, da se lahko dr\u017eim Kaje, ki je bila to sezono res vrhunsko pripravljena in s fenomenalnim rezultatom na IM Celovcu za sabo. Tega sem se zelo razveselil, ker je to pomenilo, da bom imel ves \u010das maratona ob sebi odli\u010dno dru\u017ebo in da bom tudi te\u017eave in krize premagoval s pomo\u010djo Kaje. Pridru\u017eil se nama je \u0161e Janko, ki je imel podobne \u010dasovne ambicije. Plan je bil prete\u010di cel maraton s tempom 5:00 na km. Ne hitreje – raje par sekund po\u010dasneje.<\/p>\n\n\n\n \u010ce bi kateri od na\u0161e trojke lahko pospe\u0161il, bi to smel \u0161ele po 30. km. Seveda mi to niti na pamet ni padlo, ko smo pri\u0161li do tistih \u0161tevilk kilometrov, ki jih prej \u0161e nikoli nisem do\u017eivel. S Kajo in Jankom smo tekli skupaj od \u0161tarta. Igor nam je namenil svojo pozornost nekje med 10. in 20. kilometrom, kjer smo imeli vse popolnoma pod nadzorom. \u0160lo je kot po maslu. Kaja je skrbela, da ni tempo podivjal preko dovoljenega, saj je dobro vedela, kako je te\u010di maraton v zadnjih kilometrih. Jaz pa sem najbr\u017e prispeval, da smo tekli kak\u0161no sekundo hitreje, kot bi druga\u010de, iz \u010diste previdnosti. Po 30 km sva s Kajo izgubila Janka. Izkazalo se je, da je Janko kljub temu ohranil spodoben tempo do konca in kon\u010dal samo par minut za nama. Meni je tja do 35 km vse skupaj minilo brez ve\u010djih te\u017eav. Potem so se muke za\u010dele. Pa ne, da bi me kaj posebej bolelo. Minila me je volja te\u010di. Najraje bi se ustavil. Mogo\u010de je bil malo kriv tudi veter, ki je na tem delu pihal v prsa. Prav gotovo je bilo krivo to, da je bilo prvi\u010d in da je bilo za menoj \u017ee 3 ure utrujajo\u010dega teka. Na tem delu se nama je s Kajo ponovno pridru\u017eil Igor, ki naju je posku\u0161al spodbujati. V dolo\u010denem trenutku je imel celo idejo, da bi lahko malo pospe\u0161ila. A sva ga s Kajo demokrati\u010dno preglasovala.<\/p>\n\n\n\n Do cilja za Brandenbur\u0161kimi vrati se je pojavilo \u0161e zelo veliko \u0161tevilo ovinkov in za vsakim vogalom sem pri\u010dakoval, da se bo pred mano odprl pogled na slavolok. Vmes mi je Kaja parkrat pobegnila za kak\u0161nih 10m, a vsaki\u010d mi je uspelo zbrati toliko volje, da sem pospe\u0161il in jo ujel. Predvsem volja je bila tista, ki jo je na koncu zmanjkovalo. Ko sva zagledala vrata, sva vedela, da sva re\u0161ena. Tega ni moglo pokvarit niti “razo\u010daranje”, ko sva ugotovila, da vrata \u0161e niso cilj, ampak \u0161ele 42. kilometer. Skozi cilj sva pri\u0161la z roko v roki skupaj z Igorjem. Res je bila enkratna izku\u0161nja in hvala Kaja, da si mi jo omogo\u010dila pre\u017eiveti na tak na\u010din.<\/p>\n\n\n\n Odlo\u010ditev za berlinski maraton je v klubu padla \u017ee v letu 2012. \u010ceprav sem bila prijavljena na IM v Celovcu, si nisem \u017eelela izpustiti super prilo\u017enosti, da se skupaj s klubskimi soteka\u010di udele\u017eim te tekme, ki slovi po hitrih \u010dasih in izjemnem vzdu\u0161ju. Ra\u010dunala sem, da bom po Ironmanu v dovolj dobri formi, zato me nastop na tekmi ni prav ni\u010d skrbel. A motivacija za treninge v vro\u010dih poletnih mesecih, po odli\u010dno opravljenem IM in bolezni takoj po njem, ki mi je pobrala zajeten del mo\u010di, je bila kar hud zalogaj. Brez pomo\u010di soteka\u010dev, s katerimi nas je dru\u017eil skupen cilj, bi bilo veliko te\u017eje. Tako je \u0161lo iz treninga v trening bolje, hitreje. Hkrati pa sem se mirno tola\u017eila, da sem svoj cilj letos \u017ee dosegla, dobro odte\u010den maraton bo le \u0161e \u010de\u0161nja na torti \u0161portnih dose\u017ekov 2013. Treningi so vedno bolj kazali, da se forma spet lepo postavlja , tako da sva z Igorjem celo za\u010dela sanjati, da bi morda lahko izbolj\u0161ala svoj najbolj\u0161i \u010das maratona, ki sem ga dosegla v Ljubljani 2009. Obema nama je bilo jasno, da je Berlin najverjetneje zadnja prilo\u017enost Zato so bila tudi Igorjeva navodila kako zastaviti strategijo teka, predvsem v smeri, naj za\u010dnem dovolj pogumno, \u010de se bo iz\u0161lo super, v nasprotnem primeru pa pa\u010d pravo\u010dasno korigiram tempo. Kot dovolj izku\u0161eni teka\u010dici mi je tak pristop povsem zaupal. Zahvaljujo\u010d Andreju, smo prvo polovico maratona Janko, Andrej in jaz, zastavili ravno dovolj hitro, da se v drugi polovici nisem hotela predati. Hvala bogu, da je maraton dolg \u00bble\u00ab 42 km, saj me je v zadnjih dveh km za\u010delo pobirati in na koncu niti za pospe\u0161ek v ciljno areno nisem ve\u010d zbrala mo\u010di. Tokrat je \u0161lo res \u00bbdo konca\u00ab, a se je vse odli\u010dno sestavilo, in tako sem lahko v letu 2013 poleg IM vknji\u017eila \u0161e svoj najbolj\u0161i maratonski \u010das!<\/p>\n\n\n\n |
![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/berlinski-maraton-2013-mmp.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/berlinski-maraton-2013-trojka.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/berlin-2013-v%20cilju.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"Smile\"](\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_smile.gif\"){kind=icon}
.<\/p>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/novice\/tekme\/berlinski-maraton-2013-kaja.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n