{"id":1630,"date":"2024-01-25T17:24:09","date_gmt":"2024-01-25T16:24:09","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1630"},"modified":"2024-01-25T17:24:10","modified_gmt":"2024-01-25T16:24:10","slug":"od-aprila-do-konca-junija-in-julijski-countdown-peter-grilc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1630","title":{"rendered":"Od aprila do konca junija in julijski countdown, Peter Grilc"},"content":{"rendered":"\n

Dolgo je obdobje od zadnjega zapisa, za poslovne\u017ee ve\u010d kot kvartal, delovno in dru\u017einsko \u017eivljenje je bilo tako in tako prepolno, tu pa se omejujem le na nekaj prigod, ki so povezane s s plavanjem, tekom in kolesom.<\/p>\n\n\n\n

April in Koprski brevet.<\/strong>\u00a0Prvo leto\u0161nje dolgo kolo, 211 km, 2600 vi\u0161incev, 7:51. Prepeljala sva jih skupaj s Sko\u010dirjem, v skupini so bili \u0161e dva, trije sotrudniki: spoznavanje Primorja, \u0161e puste, zgodajpomladanske \u010ci\u010darije, nekaj lepih klancev, domala polurno izgubljanje na gradbi\u0161\u010du v Ka\u0161telirju. V tem \u010dasu se seveda zgodi marsikaj, od tega, da na Istrskem ipsilonu nenadoma predte sko\u010di pes, ki za seboj vle\u010de nekajmetrsko verigo in za\u010duda ne pade\u0161, do tega, da sva bila z Bojanom, \u010deprav predstavnika rahlo na\u010dete generacije na \u010delu domala ves \u010das, najbr\u017e zato, da so po zadnji kontrolni to\u010dki v Savudriji lepo spo\u010diti mladinci iz zavetrja sicer prijazno pomahali, a se potem la\u017eje odpeljali v son\u010dni zahod. Je bilo pa tistih 120 in nekaj \u010dez kilometrov spredaj dobra simulacija za dirko s prepovedanim draftanjem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Velikono\u010dno kolo, ki se je sprevrglo v Die hard.<\/strong> Jutranja vremenska napoved ni bila obetavna in po nekaj klicih je bilo mo\u010d ugotoviti, da je na potencialne sovoznike delovala \u0161e bolj ubijajo\u010de. Gola dejstva: pet stopinj ob odhodu, 112 km iz Ljubljane preko Brnika, \u0160kofje Loke, \u017dirov, Smre\u010dja, Podsmreke, Horjula, 1780 vi\u0161incev, ne povedo vsega, pa to razkrijejo detajli. Do \u017dirov je bilo vse lepo in prav, pri mlekomatu sem se zapletel v pogovor s \u010dlovekom, ki ga je pravkar napolnil in mi podaril nekaj metrov papirja za pod vetrovko za spust, ob tem pa namignil, da je celo lep\u0161e kot nazaj v Loko, nadaljevati proti Vrhniki: \u201cLe nekaj kilometrov do Smre\u010dja, potem pa lep in dolg klanec\u201d, je del. Lokalce vedno poslu\u0161am, a potem teh kilometrov do spusta ni bilo le nekaj, pa\u010d pa nekaj ve\u010d, vedno bolj so se postavljali navkreber, na za\u010detku suha cesta po\u010dasi to ni bila ve\u010d, kilometer pred prevalom pa je \u0161lo \u017ee po nekaj centimetrih, k sre\u010di mokre brozge. – ne s kramparcami na gorcu, pa\u010d pa z gladkimi gumami na dirkalcu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Do vrha je torej \u0161lo, obljubljena nagrada s spustom pa se je sprevrgla v vo\u017enjo, tehni\u010dno podobno tisti s skibobom, le da nisem sedel na sne\u017enem kolesu, na \u010devljih nisem imel tistih kratkih smu\u010dk in se nisem podil po \u0161irnem smu\u010di\u0161\u010du, pa\u010d pa je bilo treba loviti ravnote\u017eje z drsanjem s \u0161printarcami po ozki nesplu\u017eeni cesti in s pripro\u0161njo na ustnicah, da ne bi bilo nasprotnega prometa. Zmaga dneva: padel nisem niti enkrat in tudi z lokalnim avtomobilistom sva se sre\u010dala vsak na svoji strani vozi\u0161\u010da. Po kilometru, dveh se je osu\u0161ilo, a ne segrelo, zato sem po odre\u0161itev na odtajanje zavil v Podlipo. Lepo je imeti prijatelje, ki naklju\u010dnemu pritepencu postavijo na mizo topel \u010daj in \u0161e kaj.<\/p>\n\n\n\n

Za dobro vago so mi tisti, ki so \u0161li na Primorsko, poslali fotografije svoje, s soncem obsijane in pomladno blagodejne ture, a jim je bilo mo\u010d vrniti le s to spodaj s podpisom Iceman.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Sneg na kolesu me je osre\u010dil tudi maja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Sledili so rutinski tedni<\/strong>, takih je tako in tako ve\u010dina in enkrat vmes sem si nekje zapisal: \u201c\u2026 \u010de razmi\u0161ljam: fizi\u010dno bi \u0161lo na dvajset, dvaindvajset ur na teden, \u010de bi \u010dlovek po\u010del le to, ob delu in dru\u017eini pa je to mission impossible. Potem pa za\u010dudeno vidim se\u0161tevek gromozanskih \u0161estnajstih ur ta teden …<\/em>\u201d<\/p>\n\n\n\n

Pred \u010dasom sem rekel, da se zaradi teka ne bom odpovedal ko\u0161arki, osredoto\u010denost \u0161e na plavanje in kolo pa me je prisilila, da sem pojedel debelo kajlo zare\u010denega kruha in je tradicionalni petkov basket s prijatelji od lanskega decembra le del zgodovinskega spomina. A sem aprila vendarle za\u0161el v telovadnico, predvsem, da bi jih pozdravil, potem pa me je premamilo in sem na lahko odigral dve tekmi: izgubljen v vesolju, prodori so postali pobo\u017ena \u017eelja, sko\u010diti si ne upam, re\u0161evala je le \u0161e iz preteklosti naravnana roka pri metih od dale\u010d. Pa pri tem nisem osamljen, saj mi je Volkar, biv\u0161i prvoliga\u0161 pod obro\u010di, zaupal, da, odkar se gre triatlonsko vzdr\u017eljivost, pozablja na skok, hitre starte in eksplozivnost ter trpi za podobnim sindromom. Razlaga je prav prikladna, vsekakor bolj\u0161a od tiste, ki bi sledila iz pogleda na datum na mojem rojstnem listu.<\/p>\n\n\n\n

Aprila sem ponovno odkril in po\u0161teno uporabil dober kos asfalta<\/strong>, cesto od Polhovega Gradca skozi Bri\u0161e proti Gorenji vasi. Res se kon\u010da po premalo kilometrih z makadamom, a je \u010dudovita: lahen vzpon, ki ves \u010das omogo\u010da vo\u017enjo na aerobarih, gladek asfalt, domala ni\u010d prometa, pa bli\u017eina Ljubljane, \u010de se pokvari vreme in je treba be\u017eati, krona vsega pa je adrenalinska dirka po rahlem spustu nazaj proti Polhovemu Gradcu. Tri, \u0161tiri ponovitve, potem pa malce po\u010dasneje, a kljub temu hitro, proti Ljubljani. Ker triatlonci niso surfa\u010di, ki imajo svoj secret spot, na katerem mo\u010dno piha in je obdarjen z dobrimi valovi, razkrijejo pa ga sploh ne ali le najbolj posve\u010denim, mirno povem, da so mi med poleg omenjenega, med revirji za trening klancev<\/strong> ljubi zlasti tisti na To\u0161ko \u010delo, na Topol z obeh strani ali pa prekopicovanje iz Podutika \u010dez preval pod To\u0161kim do Stranske vasi in obratno, vzpon na Pasjo ravan pa je tako in tako klasika.<\/p>\n\n\n\n

Maj in junij<\/strong>. O Medulinu<\/strong> je napisanega \u017ee veliko, zato ga ne bom pogreval. V treh dneh trenin\u0161ko odli\u010den izplen, dobra dru\u017eba, hitri \u017dirovci, Igor, Andra\u017e in Bojan na kolesih. Velja pa omeniti padec, ki se prav lepo poda v mojo tovrstno dosedanjo zbirko. Po klancu rad spustim in tisti z Gra\u010di\u0161\u0107a je za to naravnost pripraven. Pa se ni zgodilo tam, pa\u010d pa kasneje, na ravnini. Ko sva \u0161e z enim od spusta\u0161kih navdu\u0161encev ob vzno\u017eju po pol\u017eevo \u010dakajo\u010d ostale pametovala, me je prav ob glasnem razmi\u0161janju, kako bi bilo pasti prej pri sedemdesetih kilometrih, elegantno spodneslo. Prej\u0161nja osredoto\u010denost je pa\u010d popustila, sprednje kolo se je na \u017eelezni\u0161kem prehodu, ki ga zaradi pogovora sploh nisem zaznal, zataknilo v presledek med tirnico in cesti\u0161\u010dem in se je zgodilo. \u0160e sem hvale\u017een ostalim iz skupine, ki so se pojavili, me obstopili ter za tistih nekaj trenutkov, ko nisem dobro vedel, kaj se dogaja z menoj, zaustavili promet.<\/p>\n\n\n\n

Maja ni brez tradicionalnih trojk<\/strong>. Po lanskem rezultatu z Marjanom in Robijem, smo letos zastavili bolj konzervativno in s Petrom (V.), in Robijem smo se v tem prav lepo na\u0161li. S Petrom nisva \u017eelela na\u017egati, ker bi se potem postavljala na noge in izganjala bole\u010dine ter izgubila \u0161e kak teden treninga, Robi pa je med prazniki naravnaval jadra, namesto da bi tekel. Kot smo zastavili, smo tudi \u0161li, v klepetu do Urha na 4:15 in potem s spodobno odte\u010denimi klanci. Na Golovcu smo sicer malo za\u0161li, a v to potegnili tudi neposredne konkurente, zato \u0161kode pravzaprav ni bilo, kon\u010dali pa smo precej sve\u017ei. Dobra trojka, uravnote\u017eena, tretji v starostni grupi, le Robi se \u0161e no\u010de lo\u010diti od najinih prakti\u010dnih nagrad, za dvig katerih sva ga pooblastila in tudi skupnega piva \u0161e nismo spili.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Nadaljevanje maja je bilo kolesarsko polno, teka\u0161ko so bili ti tedni malo bolj uborni, (ne)plavanje v tednu zaradi demonta\u017ee balona pa mi je uspelo celo nadomestiti v morju. Lepo narejene plane za trening je bilo treba ves \u010das premikati, pravzaprav je bil cel mesec zaradi nestanovitvenega vremena eno samo terminsko \u017eongliranje<\/strong>. Kljub slabi napovedi se je kdaj na soboto vendarle zjasnilo in omogo\u010dilo dober dolgi bicikel z Bobijem in Venturinijem, po drugi strani pa mi je v spominu ostalo jutranje telefonsko modrovanje s Petrom, ali bi ali ne, v tem mrakobnem dnevu, vendarle \u0161la na kolo in sem se ojuna\u010dil sam, potem pa kot sonda s ceste sporo\u010dil, da gre, le o\u010dala z oran\u017enimi stekli je treba natakniti, ker je pogled skoznje toplej\u0161i in vzpodbudnej\u0161i. Ob koncu meseca je navkljub divji improvizaciji presenetil domala stoodstoten izkupi\u010dek realizacije glede na zastavljeno.<\/p>\n\n\n\n

Most na So\u010di<\/strong> je bil ve\u010dplasten. Predvsem je bil zami\u0161ljen kot osemurna investicija v pripravljenost po Igorjevih severnoprimorskih grapah. Ne bom ponavljal, bralec naj pogleda zapise<\/a> o kolesarjenju na Mostu na So\u010di, primerek vzor\u010dnih klancev<\/a> in foto utrinke<\/a>, tu pa naj se poleg \u010distih \u0161portnih vidikov spomnim \u0161e na drugo. V spominu so ostale \u010dudovite grape, Matajur in Livek, Nebesa, pa \u0161e nekaj vrhov in to, da smo kak\u0161en zaselek z Igorjem in Matev\u017eem osvojili tudi z dveh strani, pa neokrnjena narava. Je pa pogled na ta dan po dolgih urah grizenja v klance mo\u017een z malce druga\u010dne perspektive, tudi skozi optiko vzponov kot mu\u010dilnih priprav, saj se je nabralo 4600 vi\u0161incev na praviloma desetodstotnih klancih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Strinjam se z zapisanim<\/a>, da nam \u010disto vseh \u0161portnih odtenkov in pravega smisla po\u010detja tega dne \u0161e ni uspelo odkriti, a se s tem potem, ko mi je bilo dano spoznati sicer precej odmaknjen in te\u017eko dosegljiv konec na\u0161e in sosednje de\u017eele, niti ne ukvarjam.<\/p>\n\n\n\n

Junija je bila zanimiva vesla\u0161ka proga<\/strong> na Bledu s po dvema plavalnima kilometroma v vsako smer, nekaj dalj\u0161ih rund pa sem odmlatil po zalivu med Karigadorjem in Dajlo. Zadnji teden junija<\/strong> je bil predzadnji trdi teden<\/strong> v tem, domala celoletnem po\u010detju in \u010de zapi\u0161em, da je bil trd, to tokrat dr\u017ei kot pribito: dvakrat po 180 kilometrov kolesa, \u0161e trikrat po 60 hitrih ravninskih po dolini Mirne, 55 odte\u010denih in skoraj vsak dan 2 do 3 v plavalni horizontali. Pred tem se je prav lepo iztekla \u0161e vro\u010da 3K desetka.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Mesec se je lepo zaklju\u010dil z ogledom celov\u0161kega Irona. Raje kot ogledovanje \u0161portnih dogodkov v \u017eivo imam lastno aktivnost, tokrat pa se je iz\u0161lo, ker smo se \u010dez Ljubelj podali na kolesih, se potem utaborili na Rupertibergu, zarjoveli v podporo in stekli ob znancih s treningov, potem pa sva se po trasi z Matja\u017eem odpeljala na cilj kolesarskega dela in kon\u010dala v parku na teku. Namenoma napi\u0161em le to, ne povem pa kdaj in dodam le povpre\u010dje tistih skoraj tridesetih kilometrov (41). S tem smo videli in do\u017eiveli vzdu\u0161je na dirki, ob tem potrenirali in tedenski kilometrini dodali neplainiranih 130 km. Volk sit, koza cela.<\/p>\n\n\n\n

Julijski<\/strong> tedni bodo minili najbr\u017e nekako tako: najprej teden regeneracije, \u0161e en in pol do dva te\u017eka tedna, potem pa po\u010dasno spu\u0161\u010danje, po\u010ditek, vedno ve\u010d \u0161pagetov, vmes pa kak kozarec rde\u010dega, da ne bo treba morebitnega pomanjkanja \u017eeleza nadome\u0161\u010dati z grizljanjem rjastih \u017eebljev.<\/p>\n\n\n\n

* * *<\/p>\n\n\n\n

Pod \u010drto.<\/strong> Eksperiment se pribli\u017euje h koncu. Vse od novembra je postalo \u017ee sicer polno \u017eivljenje \u0161e bolj kompleksno. \u010ce se ozrem nazaj je bila na za\u010detku radovednost, ki jo je najbolje pote\u0161iti s spoznavanjem zadeve od znotraj, na dlani je, da sta bila zanimiva tudi izziva, osebni in tekmovalni. To in in \u010disto fizi\u010dno aktivnost sta enakovredno pospremila mo\u017enost za mentalno stabilizacijo in \u010das za razmi\u0161ljanje, nenzadnje je bilo vse skupaj laboratorij, v katerem si raziskovalec in objekt raziskovanja hkrati, pa je na\u0161teto le tisto, kar mi je najprej padlo na pamet in je zraven \u0161e ogromno drugega. O tem sem razmi\u0161ljal ob dopisovanju o koristnosti ali \u0161kodljivosti vzdr\u017eljivostnih \u0161portov za zdravje, kar je seveda vredno razmisleka, za katerega si bom vzel \u010das, a bo to do tekme \u0161e vedno med \u0161esturnim kolesom, nedeljskim dolgim tekom ali namesto \u0161tetja plo\u0161\u010dic v bazenu, dotlej pa carpe diem.<\/p>\n\n\n\n

28. julija ob sedmih se bomo zagnali. Na papirju sta alternativi. Po primarnem planu gremo na polno, a \u0161e vedno s hladno glavo, kar seveda izklju\u010duje neko\u010d zapisane na\u010drte, da \u017eelim odte\u010di z nasmehom. \u010ce pa mi bo med tekmo postalo jasno, da tako ne bo \u0161lo, bom preklopil na rezervno mo\u017enost, po kateri si bom, \u010de sem \u017ee zabil toliko ur na pripravah, pa\u010d vzel \u010das in tudi dirko do\u017eivljal dlje \u010dasa. Na papirju je enostavno in ob dveh tako odli\u010dnih planih, \u010dloveku nikakor ne more spodleteti. Da se le ne bodo izpolnile moraste sanje, v katerih s kolesa izgubljam bidon z energijo.<\/p>\n\n\n\n

Zahvale naj, ne glede na to, kako se bo kon\u010dalo, razglasim vnaprej: najprej in z velikim naskokom dru\u017eini za vse, predvsem za vsakodnevne doze razumevanja in potrpljenja, nenazadnje za nakupljene in skuhane koli\u010dine hrane, potem pa \u0161e ostalim (\u010deprav ne nujno v vrstnem redu), ki ste mi svetovali ali bili ob meni v ali ob bazenu, na kolesu ali v teka\u0161kih copatih, Duracellu Robiju, ki je tekel z menoj v snegu in ledu, Petru, Samu in Bobiju, s katerimi smo pregonili kar nekaj kilometrov, medulinskim \u017dirovcem, \u0161efu za plane, izku\u0161nje in modrost, Robiju s \u0161toparico ob bazenu, prijateljem, ki jih zadeva zanima in vsem, ki me poznajo, pa mislijo, da kljub vsemu \u0161e vedno nisem nor.<\/p>\n\n\n\n

Za ljubitelje tehnikalij <\/strong>in binarce<\/strong>: od 1. januarja do 1. julija se je nabralo 4100 km kolesa, 130 km vode, 1100 km teka, 63.000 m vi\u0161incev, 203.000 kalorij. Pojma nimam, koliko je to, jaz sem se potrudil!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dolgo je obdobje od zadnjega zapisa, za poslovne\u017ee ve\u010d kot kvartal, delovno in dru\u017einsko \u017eivljenje je bilo tako in tako prepolno, tu pa se omejujem le na nekaj prigod, ki so povezane s s plavanjem, tekom in kolesom. April in Koprski brevet.\u00a0Prvo leto\u0161nje dolgo kolo, 211 km, 2600 vi\u0161incev, 7:51. Prepeljala sva jih skupaj s […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1632,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1630","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1630","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1630"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1630\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1633,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1630\/revisions\/1633"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1632"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1630"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1630"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1630"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}