![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/peter-grilc-moj-prvi-ironman-smucarski-tek.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nki se je otoplilo v lep dopoldan, podala z Igorjem ter naredila maratonsko razdaljo v dobrem \u010dasu. Vsem, ki ga poznate, je najbr\u017e odve\u010d vnovi\u010d sporo\u010diti, da tudi tokrat ni mogel iz svoje ko\u017ee, zato je bilo treba prete\u010di vsak meter steptane povr\u0161ine v vseh smereh, po mo\u017enosti \u010dim hitreje. Ja, po\u0161teno se je bilo treba potruditi!<\/p>\n\n\n\n
Zaradi snega na ljubljanskih trasah sem v copatih redno be\u017eal na runde od doma na To\u0161ko \u010delo in po lepo splu\u017eeni cesti<\/p>\n\n\n\n naprej na Katarino, nekajkrat se je bilo mo\u010d spustiti tudi v smu\u010dine lepih prog v Kosezah, katere prednost je zlasti v tem, da krepi ob\u010dutek, da si dober, saj so na njej praviloma po\u010dasnej\u0161i teka\u010di, druga\u010de pa je v Medvodah, kjer te redno prehitevajo brzovlaki tekmovalcev na treningih.<\/p>\n\n\n\n \u010ce kmetje s traktorji lepo splu\u017eijo cesto med To\u0161kim \u010delom in Katarino in je ta pozimi teka\u0161ko idealna, to v Ljubljani velja za klanec med \u010cadom in Ro\u017enikom. Seveda to \u0161efu ni u\u0161lo, zato v program napi\u0161e tistih deset hitrih ponovitev navzgor, potem pa seveda spra\u0161uje, ali so bile narejene. Potrdim. Bil pa je zraven, ko naju je s Toma\u017eem nagnal po kolesarskem delu Ve\u010dne poti in bil pri\u010da temu, kako je v pripravah na njegov barcelonski maratonski tek hotel trgati asfalt. Ni pa na zimskem To\u0161kem vedno povsem idealno, kar sem izkusil na zadnjo zasne\u017eeno nedeljo, ko je zgodaj zjutraj po nesplu\u017eenem desetcentimetrskem puhu \u0161lo lepo navzgor, po sre\u010danju s plugom pa se je za\u010dela kalvarija. \u010clovek je v svoji doslednosti cesti\u0161\u010de splu\u017eil do gladkega, zato je bilo vra\u010danje v dolino podobno pre\u017eivetvenemu podvigu. Vsak pozna ob\u010dutek, ko ob iskanju nesplu\u017eenega dela ob robu divje i\u0161\u010de\u0161 oprijem copata s podlago, pa se kljub popolni koncentraciji nenadoma znajde\u0161 na hrbtu in po mo\u017enosti udari\u0161 na tla tudi z glavo. Po \u0161estih padcih na dveh kilometrih sem prenehal \u0161teti in se odtlej le priporo\u010dil tistemu tam zgoraj, da bi se v enem kosu vrnil domov.<\/p>\n\n\n\n Intenzivnost se zadnji teden v ciklusu vedno spusti, kar se je to pot lepo iz\u0161lo, saj je bilo treba v tem \u010dasu na predavanja v Istanbul. Nekajdnevno tamkaj\u0161nje bivanje sem zastavil zelo dosledno in nisem migal prav ni\u010d, hibernacijo pa sem nadgradil \u0161e s prehranskim ma\u0161enjem \u017eil. Edini obliki premikanja sta ostali vsakodnevna pot od hotela do univerze ter ve\u010derno pohajkovanje po mestu z dru\u017eino. Prva dva dneva tovrstnega \u017eivljenja sem sicer do\u017eivljal malce \u010dudno, potem pa se \u010dlovek kot sila prilagodljivo bitje s tem prav lepo sprijazni, pravzaprav ga navdu\u0161i, sploh, \u010de ga premami kulinari\u010dna ponudba. Na koncu ne bi imel prav ni\u010d proti, \u010de bi trajalo \u0161e dlje.<\/p>\n\n\n\n \u0160e podatek za statistike: teka je bilo marca skupaj 340 km, pri \u010demer sem v to \u0161tevilko kilometre na teka\u0161kih smu\u010deh v\u0161tel tako, da sem jih razpolovil.<\/p>\n\n\n\n Marca so nas na bazenu osre\u010dili s testiranjem kriti\u010dne hitrosti in primerjava dose\u017eenih \u010dasov z novembrskimi je na \u0161tiristotih metrih pokazala slabo minute napredka. Ve\u010d kot zadovoljen! Sicer celotna zadeva postaja vedno bolj, v\u010dasih prav zate\u017eeno rutinska, zato vsaj o tekih ni kaj zapisati. Opravil sem pa\u010d tisto, kar je bilo treba in tu lahko pristavim le \u0161e piko.<\/p>\n\n\n\n Kon\u010dno pa se je zgodilo tudi kolesarjenje, kar je vsaj malo razelektrilo vedno ve\u010djo nervozo zaradi dolge zime, ki ga doslej ni omogo\u010dala. Prvo petkovo skupno kolo smo odpeljali spodobno in skupina je lepo gnala. Lepo za prvi\u010d, pa tudi prva dolga kolesarska sobota s prese\u017eeno stotico proti Litiji in Zagorju ter nazaj \u010dez Kandr\u0161e je bila podobna. Malce so me sicer okregali, ker sem na ravnini menda preve\u010d pritisnil na pedala, a naj v opravi\u010dilo povem, da nisem imel zlih namenov razbijanja skupine in da je \u017ee tako, da mora \u010dlovek pa\u010d preizkusiti, kaj pomeni rezanje zraka s 37 kilometri po celozimski pavzi. Sem pa prejel lepo lekcijo iz prehranjevanja, saj sem nekaj kilometrov pred koncem energetsko strmoglavil, malce zato, ker sem prej radodarno delil gele drugim, malce, ker pa\u010d nisem jedel po protokolu. No, prijatelji so na hitro iz \u017eepov potegnili svoje koncentrirane kalorije ter sladkorje in prej pri\u017egana rde\u010da lu\u010dka do doma ni ve\u010d zasvetila.<\/p>\n\n\n\n Marca sem zaradi snega za\u0161el na stadion. Atletske steze kljub vrsti prednosti, zlasti mehke podlage, enostavnega tempiranja in zaradi izmerjenih in lahko predstavljivih razdalj ter \u0161e \u010desa, sicer ne maram, ker monotono nizanje krogov naravnost odli\u010dno orodje za ubijanje duha. Sem se pa vendarle navadil to duhamornost zmanj\u0161ati tako, da si izberem teka\u010da, za katerega se zdi, da te\u010de malo po\u010dasneje in si zastavim, v koliko krogih ga bom dohitel nemara kar prehitel za en krog. Sistem stav s seboj sem razvil \u017ee pred leti in ga uporabljal, kadar sem sam tekel po cesti, gre pa tako, da si zapove\u0161, da te na dolo\u010deni razdalji ne sme prehiteti ve\u010d kot dolo\u010deno \u0161tevilo avtomobilov, kar te ob groze\u010di sankciji zaradi izgube stave dobesedno izstreli v hitro premagovanje zastavljene razdalje. Stava nima smisla, \u010de ni dobitka: \u010de sem zmagal, sem si dovolil nadaljevati v normalnem tempu, izgubljena pa je muke podalj\u0161ala, saj je vsak avto nad zastavljeno \u0161tevilko pomenil dodatno minuto hitrega tempa. Sistem je mogo\u010de z nekaj izku\u0161njami in nekaj zvitosti narediti tudi manj rizi\u010dnega – neprimerno la\u017eje je pravilno staviti in zmagovati ob nedeljah, ko je promet redek in zelo predvidljiv. Atletski guruji se bodo sicer zgra\u017eali, a zapisano je pa\u010d eden od mojih tipov fartleka.<\/p>\n\n\n\n Omembe si zaslu\u017ei tudi sobotno kolo drugega tedna. Udele\u017eenci lahko potrdimo, da skupinski kolesarski trening poglobi razgledanost, saj omogo\u010da spoznavanje vrste asfaltov, ki jih mogo\u010de razlikovati po granulaciji, barvi, sestavi in \u0161e marsi\u010dem, kar je logi\u010dna posledica tega, da si bodisi na zadnjem kolesu voznika pred teboj in ne sme\u0161 niti pomisliti, da bi opazoval lepote pokrajine, ki be\u017ei mimo tebe, na \u010delu in na aerobarih pa je pogled podobno usmerjen kot pogledi tistih, ki jih prakticirajo pripadniki kultur, ki vljudnostno pozdravljajo globoko priklonjeni. Iz navedenega s Sko\u010dirjem postavljava nagradno vpra\u0161anje: kje na trasi Nova Gorica – Krmin – Palmanova – Grade\u017e – Tr\u017ei\u010d – Nova Gorica je asfalt tipa Swarovski in kaj za vraga to je? Za strokovno javnost dodamo, da smo poleg asfalta vendarle gledali \u0161e kaj drugega, a je bilo to omejeno na trenutno in povpre\u010dno hitrost, trenutno in povpre\u010dno kadenco, vstopni kot pihanja vetra, pulze in podobno podatkovno navlako ter to, da so bili vsi podatki v okviru zastavljenega ter toleranc. Za lai\u010dno javnost \u0161e kaj ve\u010d: ob\u010dasno smo se celo dvignili, se ozrli naokrog ter opazili marsikaj zanimivega in lepega, na Martin predlog pa smo se celo ustavili v Aquilei in odkritosr\u010dno, \u010deprav ste\u017eka priznamo, da smo si vzeli petnajst minut za espresso. Volkar bi sicer rekel, da zategadelj nismo imeli enega treninga, pa\u010d pa dva, a ker je s tem te\u017eil \u017ee lani (glej njegovo poro\u010dilo<\/a>), ga nih\u010de ne jemlje ve\u010d resno. Kro\u017ei\u0161\u010d na poti je veliko in zaradi nekaterih, prevo\u017eenih na polno, nekaj \u010dasa ne bo treba v luna park na vrtiljak. Po vo\u017enji so nekateri priznali, da jih je presunil zvonik v Aquilei, ki ka\u017ee navzgor<\/p>\n\n\n\n in to je smer, ki si jo \u017eelimo do usodnih dirk in na njih. Sko\u010dir je na koncu navdu\u0161eno govoril \u00bb1961 rules!\u00ab, kar sicer dobro razumem, a bo to nedvomno razlo\u017eil \u0161e sam v poro\u010dilu in s tem odstranil tudi kak, nedvomno izkrivljeni pogled v tem poro\u010dilu.<\/p>\n\n\n\n Sem pa to poro\u010dilo najprej naslovil Iz zime v pomlad, a sem ga moral kasneje dopolniti, saj smo, to je letos pa\u010d notorno dejstvo, pomlad le malce potipali, pa nas je zopet lepo zametlo. \u0160e pred smo imeli na sobotnem gorenjsko-zasavskem kolesarskem krogu (Lj-\u0160martno-\u0160en\u010dur-Komenda-Kamnik-Arboretum-Kandr\u0161e-Geoss-Litijska-Lj) s Petrom, Samom in Bobijem ves \u010das prilo\u017enost vdihovati pred napovedanim snegom z gnojnico vzorno polite travnike. Predprazni\u010dna skoka v Polhov Gradec in naprej proti Dolenji vasi sta bila, prvi, do\u017eivetje v soncu okopane suhe ceste, ki se vije skozi zasne\u017eeno pokrajino, drugi, dan kasneje z Obijem in Marto pa nekaj na meji trpljenja v mo\u010dnem de\u017eju pri petih stopinjah. Navkreber smo se kljub mokroti lepo segreli, hitri spust pa je zarezal do kosti, zato smo proti Ljubljani v upanju na toplo odre\u0161itev pognali, kolikor je pa\u010d \u0161lo. Za ve\u010dino tistih, ki so vozili mimo nas z \u017eivahno opletajo\u010dimi brisalci, smo bili seveda tako in tako zreli za resen pogovor s strokovnjakom, a se nam je kalvarija nedvomno zabila v podzavest za tiste trenutke na tekmi, ko bo \u0161lo za nohte.<\/p>\n\n\n\n Pod \u010drto. \u0160tirinajst do petnajst ur treninga na teden je mogo\u010de prestati brez omembe vrednih posledic, glava je \u0161e \u010dista, nasi\u010deni \u0161e nismo, se pa posledice vendarle poka\u017eejo na nedeljskem teku, ko so ciljni \u010dasi slab\u0161i od \u017eelenih. Po disciplinah pa takole: v plavanju se je vse ve\u010d ali manj \u017ee zgodilo in epohalnega napredka letos ne bo ve\u010d in \u010daka zlasti vzdr\u017eevanje dose\u017eene ravni, ob tem pa se kak\u0161ne sekunde manj na sto metrov seveda ne bom branil. V teku je baza izdelana in je celo zelo dobra, a bo tudi tu bo treba vzdr\u017eevati vzdr\u017eljivost in hitrost. Kolesarjenje se je kon\u010dno za\u010delo, lahko pa iz prvih dalj\u0161ih rund, tistih tri in \u0161tiriurne sklepam, da je zimska osnova, ki je bila v kolo vlo\u017eena iz drugih disciplin, spodobna ter bi \u017ee sedaj \u0161lo v tekmovalnem tempu nekako do 130 ali 140 kilometrov, za razliko do \u0161tevilke 180 pa se bo pa\u010d treba potruditi.<\/p>\n\n\n\n Na koncu \u0161e kratek ekskurz. \u017divljenje ni maraton ali triatlon, tudi slu\u010dajno ne, a samotne ure na kolesu, v copatih in v vodi, do\u017eivljam kot dragocenost, saj je to tisti \u010das, dovolj \u010dasa, ki omogo\u010da odklapljanje in premislek, zlasti od tistega in o tistem, kar \u010dlovek nosi domov z dela ali se kopi\u010di v njem. Sta pa obdobje, v katerem \u017eivimo in breme, ki nam ga nalaga, temu po\u010detju, ugotovitev je sicer rahlo paradoksalna, \u017eal naklonjena, saj je vzdr\u017eevanje notranjega ravnote\u017eja vedno te\u017eje in traja vedno dlje. Pa to ni opravi\u010dilo drugim in samemu sebi, ko se bom naslednji\u010d obul v copate, pa\u010d pa dejstvo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Februar je bil zasne\u017een, a je vendarle omogo\u010dil solidno teka\u0161ko realizacijo, vreme seveda ni vplivalo na bazenske aktivnosti, brez skokov na nezasne\u017eene ceste v Primorju in Istri pa ob precej nizkih temperaturah \u0161e ni omogo\u010dil otvoritve kolesarske sezone. Rutinske teke in nabiranje kilometrine v copatih je bilo mo\u010d kombinirati s tekom na smu\u010deh in tako […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1628","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1628","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1628"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1628\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1629,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1628\/revisions\/1629"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1628"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1628"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1628"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/peter-grilc-moj-prvi-ironman-snezna-trasa.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/peter-grilc-moj-prvi-ironman-oglej.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n