{"id":1595,"date":"2024-01-25T17:11:10","date_gmt":"2024-01-25T16:11:10","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1595"},"modified":"2024-01-25T17:10:59","modified_gmt":"2024-01-25T16:10:59","slug":"moj-prvi-ironman-kaja-vovk-celovec-30-6-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1595","title":{"rendered":"Moj prvi ironman \/ Kaja Vovk – Celovec, 30. 6. 2013"},"content":{"rendered":"\n

50 JE DOBER ZA\u010cETEK\u2026.ali prvi IM pri petdesetih<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za uvod sem si sposodila del \u010destitke prijateljice Avguste! Ko namre\u010d razmi\u0161ljam, kaj bi napisala o tekmi in do\u017eivljanju svojega prvega IM se te\u017eko prebijam med mno\u017eico razli\u010dnih ob\u010dutkov. Priprave na IM trajajo nekaj mesecev, tekma pa se odvije v enem dnevu, pride\u0161 v cilj in vsega je konec!<\/p>\n\n\n\n

Da za tekmo ne bom iskala preno\u010di\u0161\u010d v Celovcu, sem se odlo\u010dila \u017ee zdavnaj. Izkazalo se je, da je no\u010d, kakorkoli \u017ee kratka, najbolj dragocena v doma\u010di postelji, prav tako odtehtata zjutraj doma\u010da kuhinja in kopalnica. Res, da sem bila potem od sobote do ponedeljka kar trikrat na relaciji Ljubljana- Celovec , a odlo\u010ditev je bila prava. V soboto sva skupaj z Obijem uredila vse formalnosti okrog prijave, se udele\u017eila nagovora udele\u017eencem (briefinga), oddala kolesa in teka\u0161ko opremo v menjalni prostor, oku\u0161ala vzdu\u0161je pred tekmo, poklepetala \u0161e z vsemi klubskimi triatlonci, ki sva jih sre\u010dala in se \u0161e dovolj kmalu vrnila v Ljubljano, da zve\u010der ni bilo nobene panike! Zjutraj je bilo namre\u010d treba vstati \u017ee ob 3.30, saj je bil menjalni prostor odprt le med 5.30 in 6.15, in ker Igor ni\u010desar ne prepu\u0161\u010da naklju\u010dju, smo morali biti ob 5.30 na polo\u017eajih! No\u010d je bila sicer kratka, a mirna, nobene predtekmovalne mrzlice, ki bi mi kratila spanec , \u010disto nasprotno kot pred leti, ko sem ve\u010dino no\u010di pred tekmami prebedela od same nervoze.<\/p>\n\n\n\n

Vita mi je prej\u0161nji ve\u010der posnela CD z motivacijsko glasbo, ki nas je spremljala na poti do Celovca, tako, da je vo\u017enja minila hitro in v pozitivnem vzdu\u0161ju. V menjalnem prostoru je bilo potrebno napolniti zra\u010dnice, dati bidone na kolo, en bidon v special needs, se po\u010dasi preoble\u010di v neopren, zbrano razmisliti \u010de je vse na svojem mestu in \u017ee smo se odpravili proti startu. Kot gledalka sem start IRONMANA vedno do\u017eivljala zelo \u010dustveno – glasba, nagovor duhovnika, ki vsem udele\u017eencem za\u017eeli sre\u010dno IM popotovanje, od\u0161tevanje in pok pi\u0161tole, dovolj, da sem dobila kurjo polt in imela polne o\u010di solz! A tokrat, ko sem sama kot tekmovalka stala na \u0161tartu, sem imela o\u010ditno polno glavo drugih misli, komaj sem sli\u0161ala glasbo in dramati\u010dno od\u0161tevanje, tako da \u010dasa za sentimentalnost ni bilo, z Obijem sva se pred \u0161tartom \u0161e objela, si za\u017eelela dobro tekmo in zakorakala v vodo. \u0160tartna pozicija sicer ni bila optimalna, saj sem \u0161tartala dobesedno v najve\u010dji gne\u010di in kar nekaj \u010dasa je trajalo, da sem sploh pri\u0161la toliko v vodo, da sem lahko za\u010dela s plavanjem, a tudi ko sem \u017ee plavala, je bila gne\u010da res neizmerna \u2013 ribogojnica je edina prava asociacija. Sre\u010do sem imela, da so bili vsi okrog mene razmeroma strpni, nikakr\u0161nih usodnih udarcev nisem bila dele\u017ena, in po\u010dasi sem re\u0161evalno tehniko kravla z glavo iz vode, lahko zamenjala s pravim kravlom. Ko sva vikend pred tekmo z Igorjem plavala v Klopinskem jezeru, se mi je plavanje v odprti vodi neznansko vleklo in resno sem razmi\u0161ljala, kako dolgaaaa bo to na tekmi \u2013 ve\u010d kot eno uro v vodi neprekinjenega plavanja- uf. A na tekmi je bilo povsem druga\u010de, \u010das je tekel neverjetno hitro. Kmalu je bil obrat na prvi boji, kjer se je seveda spet malo bolj nagnetlo, a val nas je kar ponesel naokrog, tako da sem se po\u010dutila dobesedno kot na konju, le da je bil ta konj, val! Ves \u010das sem se ukvarjala z iskanjem primernega prostora med plavalci, dr\u017eanjem optimalne smeri, vmes sem se spra\u0161evala, \u010de je to pravi IM tempo, saj se mi je zdelo, da gre morda le vse preve\u010d le\u017eerno! Skratka, dale\u010d od kak\u0161nega dolgega \u010dasa! Prav zanimivo je postalo \u0161ele v kanalu, kjer, \u010de sem prej mislila, da plavam v gne\u010di, sem lahko do\u017eivela pravi primer gne\u010de. Se ne da opisati, to je treba do\u017eiveti! Obi me je opozarjal, a mislim, da si je nemogo\u010de predstavljati, \u010de tega ne do\u017eivi\u0161 v \u017eivo. Pozitivna plat plavanja v kanalu pa vsekakor je, da ve\u0161, da si na zadnjih 800 m plavalnega dela, vsekakor \u017ee dobro ogret in pripravljen na borbo na zadnjih nekaj sto metrih. Meni se je celo uspelo prebijati naprej, kot da bi na koncu pri\u0161la na okus, kako se izmuzniti mimo plavalcev in plavati cilju nasproti. S pomo\u010djo prostovoljcev sem bila hitro iz vode in \u017ee sem se lahko ukvarjala z odpiranjem neoprena in pozdravljanjem mojih punc in ostalih navdu\u0161enih navija\u010dev. Uau, super ob\u010dutek, ena disciplina je \u017ee za mano, eno samo veselje me je bilo, \u010deprav se mi sanjalo ni, kako hitro mi je \u0161lo.<\/p>\n\n\n\n

Tek v menjalni prostor, sla\u010denje neoprena in priprava na kolesarski del. Dva kroga po 90 km, skupaj 1600 vi\u0161incev, v enem zamahu, brez pavze \u2013 tega nisem opravila \u0161e nikoli! Kot odli\u010dno se je izkazalo, da sem progo poznala, saj sem jo v pripravljalnem obdobju odkolesarila dvakrat \u2013 prvi\u010d smo sicer najve\u010dji in najdalj\u0161i klanec zgre\u0161ili, drugi\u010d pa smo jo z Igorjem in Obijem odkolesarili \u010disto po PS-u. To je vsekakor zelo olaj\u0161alo odlo\u010ditev, kako kolesariti, koliko mo\u010di porabiti na dolo\u010denih odsekih, kje bolj pognati in kje odkolesariti malo bolj zadr\u017eano. Predvsem na obeh strmih in te\u017ekih vzponih sem si gladko rekla, \u00bbOK, te klance bo treba odkolesariti \u0161e enkrat, nekaj mo\u010di je \u017ee prav, da prihranim \u0161e za drugi krog\u00bb. Tudi Marjan me je opozoril, da bo na za\u010detku v prvem krogu letelo \u2013 prav tako pa mi je povedal, da v drugem krogu ne bo ve\u010d tako. Prvi krog je res letelo, hitrosti na \u0161tevcu so bile neverjetno visoke in po\u010dutila sem se odli\u010dno! Prvih 20 km sem sicer rabila, da se mi je umiril razmeroma visok pulz, a potem sem drvela, zaupala svojim ob\u010dutkom, tiso\u010dem prevo\u017eenih km, ki sem jih imela v nogah in u\u017eivala v vo\u017enji. Vedela sem, da bo dolga, da moram paziti, da mi ne zmanjka koncentracije oz. da mi ne pade motivacija. A tudi tu so bili strahovi odve\u010d! Po prvem krogu, kjer so me zopet pozdravljali navdu\u0161eni navija\u010di in kjer sta Pia in Mark poskrbela, da sem na special need postaji nemoteno dobila svoj bidon s hrano za drugi krog, sem se navdu\u0161eno pognala na drugo polovico kolesarske proge. Res ni ve\u010d tako letelo, kot v prvem krogu, a tudi ne bistveno manj! Hrano in pija\u010do sem imela ves \u010das pod kontrolo, opazovala sem kolesarje, ki jim je \u017ee zmanjkovalo mo\u010di in sem jih prehitevala in razmi\u0161ljala o tistih mo\u010dnih mo\u0161kih kolesarjih, ki so me sem in tja prehiteli, kaj le so po\u010deli v vodi tako dolgo. Klanci so bili v drugem krogu \u017ee bolj strmi in precej ve\u010d napora je bilo treba vlo\u017eiti, da tempo ni preve\u010d padel. Na vrhu zadnjega klanca sta me presenetila Peter in Matja\u017e in s huronskim navijanjem dosegla, da sem v trenutku pognala pedala vsaj za dve brzini hitreje\u263a!Zadnji kilometri proge v rahlem spustu tako letijo med 40 in 50 km\/h, zavedanje da je konec kolesarskega dela \u017ee \u010disto blizu, pa \u0161e olaj\u0161a dodaten pritisk na pedala. Pogled na \u0161tevec – 5 ur in 36 min ob prihodu v menjavo in pa dejstvo, da je bil nosilec s kolesi mojih sotekomovalk povsem prazen, bi mi morala dati vedeti, da je bilo tole kolesarjenje najmanj odli\u010dno, \u010de ne od vraga dobro\u263a, a moji mo\u017egani so bili \u017ee naravnani izklju\u010dno na maraton, ki je sledil. Ukvarjanja s \u010dasom in s sotekmovalkami nisem imela vgrajenega v svoj \u00bbtekmovalni bios\u00ab!<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

\u0160e skok na wc po 180 km kolesarjenja in pred 42 km teka, pa menjava \u010devljev na nogah in \u017ee sem se podala zadnji disciplini naproti! Ob\u010dutek je bil \u010dudovit! Plavanje zjutraj je \u0161lo \u017ee skoraj v pozabo, prvih nekaj km teka so bile noge po kolesu \u0161e razmeroma okorne, a kmalu je bila vsa koncentracija posve\u010dena teku. Vedela sem, da me do cilja lo\u010di le \u0161e dobro odte\u010den maraton. A ravno okrog maratona je bilo najve\u010d negotovosti. Ko sva se z Igorjem pogovarjala kako ga odte\u010di, so bila njegova navodila jasna v smeri \u2013 da posku\u0161am te\u010di tik pod laktatnim pragom \u2013 to je pulz 150 ali celo malo \u010dez, hitrost pa kakr\u0161na pri tem pulzu bo, pa\u010d bo \u2013 nekako naj bi bil kon\u010dni tempo pod 6 min\/km kar dober tempo za gospo pri petdesetih. Oboje je \u0161lo v tem smislu narobe! Pulza nisem mogla dvigniti nad 145, tempo pa je bil vsaj na za\u010detku med 5.20 in 5.30. Seveda me je ta tempo spravljal v negotovost, predvsem, ker vem, da je ob\u010dutek teka po kolesu vedno nekoliko varljiv, hkrati pa sem ravno okrog prehitrega za\u010detka na maratonu sli\u0161ala najve\u010d opozoril svojih kolegov, kako se to dvojno pla\u010duje v drugi polovici maratona. Dodatno sem imela ves \u010das v mislih, da je maraton odlo\u010dilen pri dobro opravljenem IRONMANU, zato sem se pravzaprav najbolj ukvarjala s tem, koliko rezerve naj imam na teku. Na vsaki deset kilometerski zanki sem tekla mimo Igorja, ki je zbrano spremljal dogajanje, mimo mojih punc, ki so ve\u010d kot navdu\u0161eno navijale in mimo vseh ostalih 3K navija\u010dev, kar je bila velika dodatna spodbuda! Mo\u010dno so mi v glavi odzvanjala opozorila, da je tretjih deset km maratona najte\u017ejih, noge so \u017ee mo\u010dno utrujene, km do cilja pa je \u0161e veliko, a ko je pri\u0161la tretja desetica, sem \u010dakala, kdaj bo za\u010delo postajati res te\u017eko \u2013 kdaj bo pri\u0161la na vrsto McCormackova afirmacija \u00bbembrace the suck\u00ab, ki sem jo imela pripravljeno za najte\u017eje trenutke, a tudi tretjih 10 km sem pretekla z nasmehom na obrazu.Te\u017eko je za\u010delo postajati na zadnjih desetih km. Takrat sem resni\u010dno vso pozornost usmerila samo \u0161e ne premikanje nog eno pred drugo \u2013 eno pred drugo in tako naprej. In ko me je zamikalo, da bi na kak\u0161nem vzpon\u010dku pri podvozih malo hodila \u2013 sem se jasno opomnila \u2013 to ni hoja, to je tek! In tega sem se dr\u017eala, brezkompromisno, razen na okrep\u010devalnicah. Tam sem si vzela \u010das, s \u0161tevilom km celo vedno ve\u010d \u010dasa! Kljub Igorjevim opozorilom naj se na okrep\u010devalnicah ne ustavljam, saj me to stane skupaj vsaj 5 min, sem ta opozorila vzela s figo v \u017eepu. 5 min v primerjavi z 12 urami kolikor bom na progi \u2013 sme\u0161no brezpomembno!! Da bo na koncu ravno tistih 5 minut odlo\u010dalo o moji poti na Havaje si niti v sanjah nisem mislila!<\/p>\n\n\n\n

Zadnji kilometri so postajali vse te\u017eji, a zavest, da je cilj vedno bli\u017eje in me samo \u0161e nekaj kilometrov lo\u010di od IRONMANA je tudi te kilometre naredila znosnej\u0161e! Na 39 km mi je Igor prvi\u010d postregel z informacijo o polo\u017eaju mojih sotekmovalk. \u00bbEna da je pred mano tri minute, (prva mu je u\u0161la iz kontrole), vendar je ne morem ve\u010d ujeti, tako da naj te\u010dem svojo tekmo do konca!\u00ab Ko mi je v naslednjem kilometru postajalo resni\u010dno te\u017eko, sem resno pomislila \u00bbhvala bogu, da je ena pred mano in mi ni treba razmi\u0161ljati o Havajih\u00ab! Na oznaki 41 km, sem vedela, da je konec \u017ee \u010disto blizu! A tega km ni in ni in ni hotelo biti konec. Res se je izkazalo, da je bila oznaka napa\u010dno postavljena in 1 km se razvlekel v 1,6 km! Na ovinku pred zadnjimi 250 metri teka v ciljno ravnino, skozi \u0161palir gledalcev, so me \u010dakale vse tri moje punce in skupaj z mano tekle v cilj!! Neprecenljivo in nepozabno!<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

S svojimi skoraj odraslimi h\u010derami ob boku, sem tekla proti cilju svoji veliki zmagi naproti! S to gesto so pokazale, kako zelo so tudi one skupaj z mano \u017eivele in dihale za ta projekt. V cilju me je pri\u010dakal Igor, ves iz sebe od ganjenosti, kako uspe\u0161no sem uspela opraviti s tekmo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Rezultat 10 ur 54 minut in 25 sekund, tretje mesto v kategoriji ob boku dveh prekaljenih triatlonk, havajskih udele\u017eenk, fantasti\u010dno! O rezultatu, ki ga lahko dose\u017eem nisem razmi\u0161ljala preve\u010d \u2013 okrog 12 ur se mi je zdelo \u010disto OK, zelo dober rezultat bi bil 11 ur in pol, da pa lahko grem pod 11 ur \u2013 si nisem mislila niti v sanjah! Zato lahko ob svojem dose\u017eku re\u010dem le, fantasti\u010dno, najbolj\u0161e mo\u017eno \u2013 brez \u010de, ko in podobnega! In \u010deprav so bile moje prve besede v cilju \u2013 \u00bbIgor jaz se tega ne grem ve\u010d\u00ab, sem \u017ee naslednji dan skoraj jokala, ko je tekmovalka pred mano vzela slot za Havaje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Nikoli si nisem mislila, da bi lahko bila tako blizu Havajem in priznam, ko enkrat okusi\u0161 slast IRONMANA, te\u017eko preklopi\u0161 nazaj. In \u010deprav sem zagotavljala, da je IRONMAN absolutno moj enkratni projekt, priznam, da \u017ee resno razmi\u0161ljam, kako bi spravila \u0161e kak\u0161nega pod streho\u263a!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

50 JE DOBER ZA\u010cETEK\u2026.ali prvi IM pri petdesetih Za uvod sem si sposodila del \u010destitke prijateljice Avguste! Ko namre\u010d razmi\u0161ljam, kaj bi napisala o tekmi in do\u017eivljanju svojega prvega IM se te\u017eko prebijam med mno\u017eico razli\u010dnih ob\u010dutkov. Priprave na IM trajajo nekaj mesecev, tekma pa se odvije v enem dnevu, pride\u0161 v cilj in vsega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1596,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1595","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1595","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1595"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1595\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1597,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1595\/revisions\/1597"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1596"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1595"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1595"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1595"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}