{"id":1548,"date":"2024-01-25T16:46:07","date_gmt":"2024-01-25T15:46:07","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1548"},"modified":"2024-01-25T16:47:03","modified_gmt":"2024-01-25T15:47:03","slug":"katarina-seme-in-njen-prvi-maraton-ali-zgodba-o-mladosti-prizadevnosti-in-neobstoju-mej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1548","title":{"rendered":"Katarina \u0160eme in njen prvi maraton ali zgodba o mladosti, prizadevnosti in neobstoju mej"},"content":{"rendered":"\n

Katarina ali Katja, kot jo v klubu radi kli\u010demo, ima kot najbolj trpe\u017ena mladenka \u263a poseben status v 3K-ju, na leto\u0161njem Ljubljanskem maratonu pa ga je izstrelila v nepredstavljive vi\u0161ave: v izredno te\u017ekih razmerah ji je uspelo prete\u010di njen prvi maraton, s \u010dimer se ji je izpolnila velikanska \u017eelja, hkrati pa je dosegla nov mejnik v \u017eivljenju. Katja je s svojo prizadevnostjo in razigranim nepriznavanjem mej pravi son\u010dek ne samo v na\u0161em klubu in med teka\u010di nasploh, ampak bi se ob njeni zgodbi lahko zamislil prav vsakdo.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTo, da sem letos pretekla maraton, mi pomeni toliko, da se skoraj vsakih pet minut spomnim na to \u263a,\u00ab za\u010dne svojo pripoved Katja. \u00bb\u0160e enkrat ve\u010dje veselje imam do teka in tudi zelo dobro se po\u010dutim, saj sem dobila potrditev same sebe in dodatno samozavest. Nikoli si nisem mislila, da bom pretekla maraton. Ob\u010dutek je res super, sploh se ne da povedati, vse skupaj mi res veliko pomeni. Tek mi daje ogromno \u017eivljenjsko mo\u010d, tudi za ostale stvari, vse delam la\u017eje.\u00ab \u010ceprav je bilo letos na Ljubljanskem maratonu tistega sne\u017eenega 28. oktobra 2012 nepredstavljivo mrzlo, \u010deprav je skoraj tretjina vseh prijavljenih ostala doma in \u010deprav je bila za Katjo maratonska tekma povsem izlet v neznano, ni imela o nastopu nobene dileme. Katja je pa\u010d punca in pol!!!<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIzredno sre\u010do imam, da me k teku spodbujajo prav vsi moji doma\u010di. Moj mo\u017e Jure je neizmerno ponosen name, po maratonu \u0161e bolj. Moj sin Toma\u017e in njegova Suzana pa sta itak tudi teka\u010da v 3K-ju. V bistvu me je k odlo\u010ditvi za maraton dokon\u010dno spodbudil njun nastop letos aprila v Parizu. Prav spomnim se, da sem po tistem vpra\u0161ala Suzano, \u010de bi kaj takega zmogla tudi jaz. ‘Ja, saj bo\u0161 trenirala, pa ti bo seveda \u0161lo!’, je bil njen odgovor, ki me je prepri\u010dal,\u00ab se prvih odlo\u010dnej\u0161ih maratonskih misli spominja Katja.<\/p>\n\n\n\n

Sicer se je tiha \u017eelja rojevala \u017ee prej, ampak nekako kar ni verjela v njeno uresni\u010ditev, zato se je ni upala nikomur omeniti. Po spodbudi Suzane in Toma\u017ea pa je postala pogumnej\u0161a. Najprej je potipala vzdu\u0161je v 3K \u0160portu; kdaj prej namre\u010d Igorju od svoje tihe \u017eelje ni upala re\u010di niti m. Rahlo odlo\u010dnej\u0161a je povpra\u0161ala Roka, sicer s strahom, ker se je bala njegovih pomislekov. Rok pa je povsem mirno, predvsem pa z nikakr\u0161nim za\u010dudenjem sprejel njeno \u017eeljo: \u00bbSeveda, Katja, saj ne bo\u0161 edina, ki bo\u0161 pretekla maraton pri svojih letih!\u00ab Pomembno spodbudo ji je dal tudi dogovor z Barbaro. \u00bbGlede na to, da sva z Barbaro veliko tekli skupaj, sem jo seveda vpra\u0161ala, \u010de bi \u0161la z mano maraton; nekako si nisem \u017eelela na tekmo povsem sama.\u00ab Barbara je najprej izrazila dvom, najbolj o svoji pripravljenosti, potem pa je po razmisleku na naslednjem treningu Katji sporo\u010dila pomemben ja. No, mo\u017eu Juretu zdaj \u017ee precej resne namere Katja vendarle \u0161e ni omenila, pa se je zgodilo, da je zanjo zvedel v svojem ribi\u0161kem  klubu. Ko je doma o tem povpra\u0161al Katjo, mu je zatrdila: \u00bbNe ne, saj si nor, jaz pa \u017ee ne bi \u0161la na maraton. Verjetno so se zmotili in zame\u0161ali s polmaratonom.\u00ab \u0160ele naslednji dan mu je rekla, da bi mu rada nekaj povedala, pa ji je odgovoril, da \u017ee ve. Ni\u010d ni podvomil vanjo, le obljubiti mu je morala, da \u010de se ne bo dobro po\u010dutila, bo tudi odstopila. Katja je seveda rekla ja, mislila si je pa svoje. No, in \u010dez nekaj dni ji je trener Rok povedal, da se z njenim nastopom strinja tudi Igor. \u00bbPriznam, da sem se malo bala \u0161e, kaj si bodo ostali teka\u010di v klubu mislili, npr. da kaj se pa grem. Tako sem se bala, da bi kdorkoli podvomil, da sem sprva svojo \u017eeljo kar skrivala. Kasneje pa sem vendarle povedala tudi vsem ostalim in prav vsi so pokazali veliko razumevanja in spodbude.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Tako je Katjina \u017eelja za\u017eivela tudi \u010disto zares, \u010deprav je verjetno tlela \u017ee od njenega otro\u0161tva naprej. Katja je bila tudi kot otrok zmeraj v gibanju, pa tudi vzgoja star\u0161ev jo je k temu spodbujala. Spominja se, s kak\u0161nim navdu\u0161enjem ji je o\u010de pripovedoval o njegovem nogometu, ki ga je zelo rad igral. \u00bbMoj o\u010de je bil zelo \u0161porten, nikoli ni mogel biti pri miru. In tudi jaz \u0161e danes ne morem sedeti pol ure skupaj.\u00ab Katja se spominja, da si je pri desetih letih zelo \u017eelela kolesariti, vendar takrat ni bilo kar samo po sebi umevno, da so otroci imeli kolo. \u00bbTako svojega kolesa \u017eal nisem imela, sem pa vozila o\u010detovo kolo, pod \u0161tango, a ve\u0161?\u00ab In razlo\u017ei, da je z rokami dr\u017eala balanco kolesa, eno nogo pa je pod \u0161tango mo\u0161kega kolesa spravila na drugo stran in tako poganjala pedala. Vsaj dvakrat je tudi padla zaradi tega, a se kaj dosti ni sekirala. \u00bbZelo rada sem kolesarila, \u010de bi imela kolo, bi ga ves \u010das vozila; po moje bi bila svetovna prvakinja \u263a!\u00ab Sicer pa je Katja kot mala pun\u010dka sanjala tudi o baletu.<\/p>\n\n\n\n

V odraslem \u017eivljenju je bila njena velika ljubezen planinarjenje. Kar 30 let sta z mo\u017eem Juretom zelo pridno hodila v hribe, vsak teden sta osvojila kak\u0161nega dvatiso\u010daka. Rada sta tudi tekla na smu\u010deh in se npr. za tri dni odpravila na Komno, kjer sta potem tekala. \u00bbPotem pa je mojega Jureta zagrabilo v kri\u017eu in spoznala sva, da takih podvigov ne bova zmogla ve\u010d skupaj. Saj jaz sem sama \u0161e kdaj \u0161la v hribe, ampak ni bilo ve\u010d tako prijetno,\u00ab je iztek enega od obdobij svojega \u017eivljenja opisala Katja.<\/p>\n\n\n\n

Takrat je Toma\u017e \u017ee nekaj let tekel, ampak Katje to sploh ni ganilo. \u00bbNe, mene tek prej sploh ni zanimal. Nikoli si tega nisem \u017eelela. Ko mi je Toma\u017e govoril o svojih treningih, o slabem vremenu, o blatu, zaradi katerega je pri\u0161el s teka ves umazan, sem se mu samo \u010dudila,\u00ab se spominja Katja. Kot da bi za\u010dutil prelomnico v njenem \u017eivljenju, pa ji je Toma\u017e v nekem trenutku sam rekel, da bi tudi ona lahko tekla. Katja je ravno v tistem \u010dasu iskala drug \u0161port, ki bi zamenjal njene hribe, in je njegovo povabilo sprejela. \u00bbVzela sem eno veliko uro, \u0161toparico, kjer so se \u0161tevilke res dobro videle, Toma\u017e pa mi je dal trening listo: dve minuti teka, minuta hoje, dve minuti teka, minuta hoje\u2026\u00ab Potem je bil \u010das teka vedno dalj\u0161i, od treh minut teka in dveh minut hoje na pet minut teka in dveh minut hoje. Katja je s takim postopnim treningom lepo napredovala in kmalu pretekla dva kilometra, ne da bi se ustavila. \u00bbTakrat mi je Toma\u017e rekel, da bova skupaj pretekla pet kilometrov in zame je bil to pravi \u0161ok. Najprej nisem bila prepri\u010dana, da mi bo uspelo, potem pa, ko sem jih pretekla, sem bila neznansko vesela. O\u010ditno pa je bil vesel tudi Toma\u017e. \u017de kmalu potem sta se skupaj udele\u017eila teka na Bevkah, kjer je Toma\u017e nastopil na 14km, Katja pa na 7km. In \u017ee na svojem prvem teka\u0161kem nastopu je stala na stopni\u010dkah, osvojila je namre\u010d drugo mesto v kategoriji. \u00bbPred mano je bila starej\u0161a teka\u010dica in zdelo se mi je, da bi jo lahko prehitela. Pa se je izkazalo, da je imela ve\u010d izku\u0161enj in predvsem dobro taktiko: skoraj vso progo sva tekli skupaj, za kar sem se jaz kar trudila, ampak vseeno sem verjela, da bom zmogla do konca. No, na koncu pa me je prehitela in me premagala za nekaj metrov.\u00ab Kar pa je bilo najbolj pomembno, je bilo nadaljevanje naveze mati in sin; Toma\u017e je Katji predlagal, da se mu pridru\u017ei v klubu 3K \u0160port.<\/p>\n\n\n\n

In tako se je za\u010delo. Katja se je pred petimi leti pridru\u017eila  3 K-jevcem. Najprej je tekla v dru\u017ebi dobre prijateljice Dane, s katero so bili za\u010detki la\u017eji in zabavnej\u0161i. Tudi ostali teka\u010di, ki so bili vsi mlaj\u0161i od nje, so jo res lepo sprejeli, kot vrstnico. \u00bbJaz se v resnici po\u010dutim mlaj\u0161o, svojih let, 66, sploh ne \u010dutim in zato sem se odli\u010dno v\u017eivela v klub. Po\u010dutim se (tako) mlado, kot so moje soteka\u010dice. Z njimi se med tekom lahko pogovarjam vesele, pozitivne stvari, z mojimi vrstnicami pa tega ni; po moje starej\u0161i preve\u010d jamrajo in negodujejo nad \u017eivljenjem.\u00ab To so potrdile tudi Katjine prijateljice, ki se \u0161e danes \u010dudijo, da je tak\u0161na teka\u010dica. \u00bbKje si imela ti sploh pamet, da si \u0161la med tako mlade?\u00ab se je \u010dudila ena soseda, druga pa je rekla, da je Katja itak \u010disto nora. \u00bbJaz na take stvari sploh pomislila nisem. Pomembno mi je, da se zaradi teka dobro po\u010dutim, mislim pa si svoje, to pa ja. Morda mi taki pomisleki dajo le \u0161e dodatno spodbudo, da \u0161e bolj zavzeto treniram,\u00ab posredno na take misli odgovarja Katja.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Katja je tako v 3K \u0160portu v obdobju petih letih svoj tek izpopolnila do te mere, da je brez te\u017eav nastopila na eni desetki in na treh polmaratonih. Na prvo 21-ko ima prav posebej lepe spomine, ker jo je do\u017eivela zelo enostavno, brez vsakih te\u017eav. No, Tek na Bevke je zamenjal DM tek za \u017eenske, na katerem je Katja v zadnjih dveh letih v svoji kategoriji osvojila drugo mesto, s \u010dimer si je prislu\u017eila posebno vabilo organizatorja na vsak naslednji tek. Zavidanja vreden pa je tudi njen \u010das na 10 km \u2013 51:37. Ves napredek ji je uspel dejansko le zaradi ljubezni in predanosti teku, saj je, \u0161ele po vseh tekmah in verjetno tudi zaradi priprav na maraton, spoznala, v kak\u0161nih pogojih jih je odtekla. \u00bbJaz nisem imela pojma, da bi npr. na polmaratonu lahko jedla gele. Tako sem vse tri svoje polovi\u010dke pretekla le s pija\u010do, brez enega gela. A, kaj bi \u0161ele bilo, \u010de bi na pol ure \u0161e jedla?!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Sredi aprila letos pa se je za\u010delo zares. Oktobrski maraton je postal Katjina mantra, njeno telo in njena psiha sta bila pripravljena na dooolge, naporne in duhamorne treninge. Morda je bila ta pripravljenost celo prevelika, ker Katja napornosti in dolgih treningov sploh ni ob\u010dutila. Ustra\u0161ila se je, da o\u010ditno trenira premalo. In je previdno vpra\u0161ala Roka: \u00bbKdaj bomo pa za\u010deli trenirati za maraton?\u00ab Rok ji je hudomu\u0161no, a prepri\u010dljivo odgovoril, da seveda \u017ee treniramo.<\/p>\n\n\n\n


Treningi so bili super, tek z Barbaro je bil krasen. \u00bbMidve sva se vse zmenili, \u010de se katera ni najbolje po\u010dutila, sva trening tudi skraj\u0161ali. Pomembno nama je bilo, da nama je prijetno. Najin dogovor je bil, da greva na maraton zato, da ga opraviva, rezultat za naju ni bil pomemben. \u00bbRes, Barbara mi je pomenila nekak\u0161no zavetje, steber, kot da bi z njo bolj zaupala tudi sebi. Za to sem ji izredno hvale\u017ena,\u00ab nekaj neopisljivega opisuje Katja. Prav z Barbaro sta kot enega od treningov tekli tudi okrog Ljubljane in ta krog je bil eden enostavnej\u0161ih treningov. Nobena ni imela nobenih te\u017eav, vse je \u0161lo kot po maslu in takrat je Katja spoznala, da je res pripravljena za cel maraton.<\/p>\n\n\n\n



Dobra pripravljenost in njuno medsebojno ujemanje sta bila z njima ves \u010das tekme. Prav nobena od njiju ni pred tekmo \u010dutila nobene \u017eiv\u010dnosti, ves \u010das sta bili \u010disto mirni. In v takem prijetnem vzdu\u0161ju sta tudi pretekli prvi krog maratona, saj je prvih 21 km minilo, kot bi mignil. Malo te\u017eav sta, zanimivo, obe imeli na 32. kilometru, ko so ju za\u010dele boleti noge. A se na to nista ozirali in sta lepo nadaljevali v svojem tempu. In skupaj, \u0161e s Helgo in z Barbarinima sin\u010dkoma, sta pritekli v cilj. \u00bbV cilju je bilo, kot da bi sanjala. Presre\u010dna sem bila! To se sploh ne da povedati. Da sem premra\u017eena in prezebla, skoraj opazila nisem; postala sem MARATONKA!!! In ko sem dobila maj\u010dko z napisom ‘Pretekla sem 42 km’, skoraj nisem mogla verjeti. Prej sem jo le gledala doma pri Toma\u017eu, zdaj pa sem si jo pridobila sama. Velikokrat jo pogledam v omari in komaj \u010dakam, da bo poletje, da jo bom lahko oblekla.\u00ab<\/p>\n\n\n\n



Leto\u0161nji Ljubljanski maraton je bil tako za Katjo, tudi Barbaro (in verjetno \u0161e za koga) nekaj posebnega. Katja se rada spomni tudi pomo\u010di Helge, ki ju je na tekmi spremljala velik del na za\u010detku in tudi na koncu. Posebej hvale\u017ena pa je seveda Roku in Igorju, ki sta ji pokazala pot do uresni\u010ditve verjetno njene najve\u010dje \u017eelje. \u00bb V bistvu sem hvale\u017ena vsem \u263a! Prav vsi v 3K-ju so tako kul! V\u0161e\u010d mi je, ker nih\u010de ni va\u017een. Zanimivo je, da \u010de nekdo dose\u017ee vrhunski rezultat na kak\u0161ni tekmi, se s tem ne baha. Vse soteka\u010de ob\u010dutim kot spro\u0161\u010dene in prijetne in zdi se mi, da nikomur ni v ospredju rezultat; najbolj pomembno je, da imamo vsi radi tek.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

S prav posebno milino pa se Katja spomni \u0161e ene svoje sre\u010de. \u00bbZelo fino je, ker smo v dru\u017eini trije teka\u010di. Tako se lahko veliko pogovarjamo o \u0161portu in se tudi medsebojno spodbujamo. Na\u0161a Suzana je zelo prizadevna, zagrizena in tudi trmasta in seveda to vpliva tudi name. Tudi zaradi teka se imamo doma res lepo.\u00ab Njen mo\u017e Jure sicer te\u010de ne, je pa zato zelo prizadeven ribi\u010d in ribi\u0161ki \u010duvaj. In seveda je tak, da ne visi doma. S Katjo trikrat na teden hodita skupaj na fitnes in potem \u0161e na kavo s prijatelji. Je pa zelo vesel za Katjin tek. \u00bb\u010ce kdaj slu\u010dajno nisem ravno najbolj\u0161e volje, me po\u0161lje kar te\u010dt; o\u010ditno verjame, da to pomaga.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Katja si danes \u017eivljenja brez teka ne zna ve\u010d predstavljati. Sedem let te\u010de in v tem \u010dasu je postala veliko bolj odporna tudi na bolezni; enkrat samkrat ni imela ne vro\u010dine ne prehlada. \u00bb\u010ce bi me tako mo\u010dno, kot me je zeblo na maratonu, zeblo doma v kuhinji, bi gotovo dobila plju\u010dnico,\u00ab je prepri\u010dana. Tako pa je bila po tekmi prakti\u010dno brez posledic, le malo je \u010dutila noge. Peti dan po maratonu je \u0161la spet te\u010dt.<\/p>\n\n\n\n



Z decembrskim za\u010detkom teka\u0161kih treningov v 3k-ju pa se je tudi njej za\u010dela nova sezona. Letos prvi\u010d je s treningi za\u010dela \u017ee decembra, saj je prej\u0161nja leta zaradi teme tekla raje podnevi. Kot pravi, \u0161e vedno te\u010de za zdravje, dobro po\u010dutje in zaradi dobre dru\u017ebe, a njene misli se od zdaj naprej od maratonov ne bodo ve\u010d oddaljile. \u00bbSeveda spet razmi\u0161ljam o maratonu, v bistvu \u017ee kar treniram zanj. \u010ce mi bo zdravje slu\u017eilo, \u010de bo vse ok, kot je bilo letos, si spet \u017eelim prete\u010di maraton v Ljubljani. Pa tudi z Barbaro sva \u017ee zmenjeni, \u00bb je \u017ee v pri\u010dakovanju nove sezone odlo\u010dna Katja. \u00bbZdaj me res ni\u010d ne ustavi pred naslednjimi teka\u0161kim preizku\u0161njami. Dobro, \u010de bi pri\u0161la bolezen ali pa, bog ne daj, da bi \u0161la na ‘oni svet’, ampak sem prepri\u010dana, da bom jaz \u0161e tam tekla.\u00ab Ima pa Katja \u0161e eno \u017eeljo za letos, in sicer si \u017eeli na teku trojk prete\u010di dalj\u0161o, 28km razdaljo. Ampak o tem se mora \u0161e pogovoriti s soteka\u010dicami in sr\u010dno upa, da bo na\u0161la \u0161e dve.<\/p>\n\n\n\n

Katja pravi, da \u010de si nekaj mo\u010dno \u017eeli\u0161, ima\u0161 tudi voljo to dose\u010di. In \u010de ima\u0161 \u0161e spodbudo svojih bli\u017enjih in strokovno podporo, je to to. Mora\u0161 pa delati, to pa ja. Sama ni zamudila niti enega treninga, ko je bila na dopustu, je pa\u010d sama tekla. \u00bb\u010ce kdo \u0161e okleva za maraton, naj kar ne ve\u010d \u263a, maraton ni ni\u010d groznega, samo trenirati je treba. \u010ce slu\u010dajno kdaj kaj zaboli, je treba pa\u010d malo potrpeti in te\u010di naprej; pa saj potem neha boleti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

In \u0161e v nekaj je prepri\u010dana Katja: \u00bbKo ti enkrat uspe, si dosegel nekaj zelo velikega in predvsem je le tvoje. Meni najve\u010d pomenita majica in pokal, saj sem ju dobila s svojim delom; kako naj ti vsaj del\u010dek tega pomeni nekaj, kar npr. kupi\u0161? Tega, da sem pretekla maraton, mi ne more nih\u010de nikoli vzeti,\u00ab je ponosna Katja, ki se spomni tudi zgodbice \u010dloveka na prehodu meje: vzeli so mu vse, kar je imel, pa je gospod pokazal na svojo glavo in dejal: \u00bbMojih podob mojega \u017eivljenja mi pa ne morete vzeti.\u00ab
In tako Katji prav nih\u010de prav nikoli ne more vzeti njenih maratonskih podob. Katarina, iz srca hvala za tvoje misli. Ve\u0161, nekateri ljudje so posebni \u017ee samo zato, ker so taki, kot so. Zate to gotovo velja. In \u010de o svoji posebnosti niti ne razmi\u0161lja\u0161 in je tudi ne izpostavlja\u0161, dejstva s tem ne spremeni\u0161. Na sre\u010do vseh nas \u263a!

\u017delimo ti, da bo\u0161 \u0161e naprej preprosto ti in da ti bo uspelo \u0161e veliiiiko maratonov. Morda bo\u0161 \u017ee kmalu spoznala, kako velika spodbuda si za vse nas in za celoten 3K!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Katarina ali Katja, kot jo v klubu radi kli\u010demo, ima kot najbolj trpe\u017ena mladenka \u263a poseben status v 3K-ju, na leto\u0161njem Ljubljanskem maratonu pa ga je izstrelila v nepredstavljive vi\u0161ave: v izredno te\u017ekih razmerah ji je uspelo prete\u010di njen prvi maraton, s \u010dimer se ji je izpolnila velikanska \u017eelja, hkrati pa je dosegla nov mejnik […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1549,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-1548","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1548"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1548\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1552,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1548\/revisions\/1552"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1549"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}