{"id":1516,"date":"2024-01-25T14:33:32","date_gmt":"2024-01-25T13:33:32","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1516"},"modified":"2024-01-25T14:33:33","modified_gmt":"2024-01-25T13:33:33","slug":"kona-havaji-ironman-svetovno-prvenstvo-2012-3k-porocila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1516","title":{"rendered":"Kona, Havaji – Ironman, svetovno prvenstvo 2012 – 3K poro\u010dila"},"content":{"rendered":"\n

Pa je tu kon\u010dno 13. oktober 2012<\/strong>, ko bo na Svetovnem prvenstvu v Ironmanu v Koni na Havajih med skoraj 1800 letos najbolj\u0161ih Ironmanov na svetu nastopilo tudi sedem Slovencev: Olja Bregar, France Cokan, Toma\u017e Kova\u010d, Toma\u017e \u0160ink, Drago Krofl, Matev\u017e Slapni\u010dar in Klemen Rojnik.<\/p>\n\n\n\n

Seveda \u0161e posebej navijamo za oba 3K-jevca, Matev\u017ea in Klemna<\/strong>, na na\u0161i spletni strani pa bomo lahko sproti spoznavali utrip vse do tekme preko javljanj Klemna ter na\u0161ih mladoporo\u010dencev Valentine in Toma\u017ea. Povezava do prenosa v \u017eivo.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dila:<\/em><\/strong>
Klemen 1. del<\/strong>, 2. del, 3. del, 4. del, 5. del in 6. del<\/strong>;
Valentina in Toma\u017e 1. del, 2. del in 3. del
<\/strong>Matev\u017e 1. del<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 10 – Toma\u017e in Valentina D\u017euban – 14. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

13.10.2012 \u2013 Race day<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Kaj napisati o dogodku kot je Ironman Kona. Se bojim, da bi nabor besed, ki jih ob najbolj\u0161i koncentraciji spravim na eno mesto, pokazal precej nepravilno sliko o tako veli\u010dastnem in impozantnem dogodku. Poleg tega vam tokrat ne morem kaj dosti nalo\u017eit, ker ste ve\u010dino stvari spremljali v \u017eivo in sem tako pod o\u0161tro kontrolo. Predvsem tisti, ki ste bili sino\u010di sumljivo nakurjeni in ste zaradi dirke bili pokonci celo sobotno no\u010di in dobr\u0161en nedeljskega zgodnjega jutra. Kriv za va\u0161e nespanje je seveda tudi Klemen, ki se domov vra\u010da ponosen z monumentalnim rezultatom. Precej \u017ealostno bi bilo, da ta moment ne bi \u017ee vsi v klubu vedeli njegov rezultat na pamet. Dokaz temu je tudi slede\u010da resnica.<\/p>\n\n\n\n

Danes sva kupila lokalne novine, ki se prodajajo pod imenom West Hawaii Today. Seveda zato, ker je na prvi strani vabilo na branje zapisa o sino\u010dnem Ironmanu. \u010clanek je pa\u010d povzetek dogajanja v stilu, ko v lokalnem mediju multipraktik novinar napi\u0161e vse kar ve in v bistu \u0161e korektno napi\u0161e. Kratek tok dogajanja, \u0161tevilke najbolj\u0161ih in \u0161e kraj\u0161i lo\u010den \u010dlanek kot poklon izjemnemu volunterskemu delu, ki ga opravi cca. 5000 sodelujo\u010dih. Za ljubitelje numeri\u010dnih \u0161portnih poro\u010dil pa je dodana \u0161e preglednica 100 najbolj\u0161e uvr\u0161\u010deni z razrezom \u010dasov po disciplinah in kot se za triatlon spodobi \u0161e tranzicije\u2026Klemen Rojnik, mesto 89!!! \u010ce nekoliko podrobneje vr\u017eemo oko na zapisano statistiko vidimo, da je npr. Michael Raelert pri\u0161el v cilj le 4m10s pred njim. Nadalje, tretje uvr\u0161\u010dena in kandidatka za havajski naglavni venec, Mirinda ga je \u201cnabrisala\u201d le za cca. 4m30s! Si predstavljate kako ponosno sva nosila klubske majice. V klubu imamo torej takega frajerja, ki bo zdaj moral dati ne samo za pivo ampak spe\u010di vsaj en pekat doma\u010dega \u0161trudla. Kolegice lahko seveda pomagate pri peki, samo, da bo razlog za klubsko veselje.<\/p>\n\n\n\n

Fotogalerija tekmovalnega dne 2. del<\/a><\/p>\n\n\n\n

Danes sva se \u0161e zadnji\u010d sprehodila po Koni z namenom, da vidiva njen pravi utrip, ko v njej ni ironmanskega vrve\u017ea. Po Ali\u2019I driveu se je sprehajalo klasi\u010dno turisti\u010dno ob\u010destvo, med njimi tudi nekaj Ironmanov z vidno bole\u010dimi telesi, a z velikimi nasme\u0161ki na obrazih. O v\u010deraj\u0161njem dogajanju so govorili le napisi na cesti in nekaj pozabljenih plakatov razstavljalcev. Preden sva zavila v \u0161pecerijo, da pote\u0161iva \u017eejo, naju je pritegnila sosednja \u0161portna trgovina z napisom 20%, \u010de\u0161 ziher kaj rabiva. Hiro sva brez uspeha preletela police, nakar naju iz zadnjega kota privabi mo\u0161ki glas, ki razpreda o watih in kadencah. Pristopiva in zraven kot osnovno\u0161olski u\u010denec sedi Pete Jacobs, ki v debati razkriva podrobnosti njegovih leto\u0161njih treningov. Skoraj srame\u017eljiv, suhcen in smejo\u010d je bil vesel vseh, ki smo ga sfehtali za par avtogramov, stisk roke in objem \u010dez rame. Tudi tokrat sva mislila na 3K in zrihtala \u0161e en dober nasvet novega svetovnega prvaka.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Za naju je bilo vse skupaj naravnost fantasti\u010dno. Verjetno bo za marsikoga \u010dudno, da sva kar tri dni najinega poro\u010dnega potovanja odrezala za en \u0161portni dogodek oz. \u0161port, ki nama po pravici povedano do nedavnega ni kaj veliko predstavljal. Vendar zdaj se vra\u010dava domov z vtisi, ki so tako enkratni kot vsi tisti ljudje, ki so v\u010deraj \u0161e dolgo no\u010d do zadnih sekund vztrajali na ulicah Kone s ciljem, da uresni\u010dijo svoj \u017eivljenski cilj. Za vse, ki boste mogo\u010de kdaj \u0161li na ironman Havaji: obvezno ostanite do konca, ker tisti \u201cta zadnji\u201d vam bodo pokazali, da so meje le v glavi.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 9 – Klemen Rojnik – 14. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Hja, tekma se seveda za\u010dne z oddajo kolesa in opreme na pomol en dan pred tekmo. Obvezen mimohod mimo \u0161tevcev, ki delajo tole<\/a>. Bo zgleda treba kupt Cervelota za prvega triatlonca \"Wink\" Vsak tekmovalec dobil svojega spremljevalca, ki mu je pomagal parkirat konji\u010dka (po obveznem slikanju, seveda), odnesel vre\u010dke, razlo\u017eil dovoljeno smer gibanja v tranziciji, povedal kateri \u0161otori so za fante in v katere ne smemo … Skratka ostal sem brez vpra\u0161anj, kar se zgodi bolj redko.
Potem pa v apartma \u0161e mal pojest in se trudit zaspat.



Na dan tekme tradicionalno za slabe \u010detrt ure prehitel budilko, \u0161e nekaj malega pojedel, potem je bil pa \u017ee \u010das za odhod. Prvi obvezen korak je bilo markiranje teles, s \u0161tempiljkami, tko da smo vsi zgledal kot profiji \u263a Sledilo je otovarjanje koles z energijo in obvezno \u010dekiranje profijev, kako naj bi se pravilno pripravljalo na tekmo. Nato malce ogrevanja, enepar wc-jev, \u0161e mal ogrevanja, \u017eiv\u010dnega postopanja, mazanja z vazelinom, tako da se je vmes kar neopazno zdanilo. Kar je pomenilo vstop v vodo, ki tudi zame (kot bolj zmrzljivega) ni bila premrzla. \u017de samo \u010dakanje na \u0161tart je dalo vedet, kak\u0161no bo plavanje. Vsi ambiciozni, vsi bi v prvi vrsti, sem dobil ob\u010dutek, da roza kapce \u0161e nekoliko bolj kot modre \"Wink\" Po pravici povedano, znamenitega topa sploh nisem sli\u0161al (ne \u010dutil), samo naenkrat se je vse spenilo, tko da smo \u0161li. Ob\u010dutki so bli na \u017ealost pravi, je blo mlatenja \u0161e pa jo\u0161, sploh prvih 200m, pa tudi s pitjem vode se nisem kaj nazaj dr\u017eal. Potem se je pa za\u010delo vle\u010dt do obrata, malce k temu pripomoglo tudi valovito morje, zaradi \u010desar ladje nisem videl dokler nisem bil tik pred njo. V bistvu sem na celem plavanju videl ravno ene dve boji, ni blo potrebno okol gledat, plava\u0161 tja pa\u010d kjer se peni \u263a Tudi pomol sem prej \u00bbzasli\u0161al\u00ab kot pa videl, je bil nabito poln z navija\u010di. Pred izhodom iz vode \u0161e kr\u010d v desni bodl, ki se ga potem nisem in nisem mogel znebiti. Sem zgleda preve\u010d brcal in odganjal zaplavalce, ki so me grabli po nogah …<\/p>\n\n\n\n

V tranziciji precej\u0161nja gu\u017eva, bi bilo kar pestro, \u010de bi morali \u0161e obleke dol sla\u010dit. Za\u010detek kolesarjenja pa tudi bolj v stilu skupinskih vo\u017eenj, vsaj do prvega bla\u017eje vzpona proti koncu Kuakini hwy. Sledil obrat, nazaj proti mestu, vspon po Palani rd in potem se je za\u010del zares. Kot da bi preklopil stikalo, pride\u0161 iz \u00bbvro\u010dega kota\u00ab med Palani in Kuakini, kjer te mno\u017eica kar ponese po klancu navzgor, na sredino ni\u010desar. Oz. na lavina polja, katerim dru\u017ebo dela veter in vro\u010dina. Samo k sre\u010di so takrat noge \u0161e OK, tko da klanci kar hitro minevajo, mimo letali\u0161\u010da pride\u0161 v trenutku, do vzpona na Hawi pa tudi hitro mine. Sicer vmes mimo pri\u0161lo nekaj vlakcev z dobrimi kolesarji\/malce slab\u0161imi plavalci, tko da je bila spet gu\u017eva, sploh na okrep\u010devalnicah. Resnici na ljubo so nas pa tudi sodniki kar pridno obletavali, tako da so bili tisti osovra\u017eeni rumeni \u0161otori ob progi precej premajhni za zelo \u0161tevil\u010dna prisilna sre\u010danja. Tako da je prvi del kolesa kar po\u0161teno letel, smo imeli tudi veter ve\u010dinoma v hrbet (od strani seveda), \u010demur pa je naredil konec vzpon na Hawi. Tam se namre\u010d proga za\u010dne vzpenjat, in ji v bistvu ne bi mogli (za slovenske pojme) re\u010di klanec, samo \u010de doda\u0161 veter, ki vle\u010de naravnost v obraz, za\u010dini\u0161 s pogledom na drevesa, ki se ti klanjajo, ter prime\u0161a\u0161 ene sotekmovalce, ki jih prestavlja po cesti, in druge, ki vriskajo od veselja na poti navzdol, potem je to klanec. V bistvu klanec z veliko za\u010detnico. Tako da se ob pogledu na obrat v mestecu Hawi kar malce orosi oko, tokrat ne od \u0161vica. Ja, navzdol je pa fr\u010dal, seveda zmanjka prestav in vloge se obrnejo. Kot da bi \u010drpal energijo od sotekmovalce, ki se \u0161ele vle\u010dejo navzgor. No u\u017eivancija seveda ne traja dolgo, spet se (pre)kmalu za\u010dne razgbana proga, sicer pove\u010dini navzdol, a vseeno. Pa tudi veter \u010dedalje bolj s strani vle\u010de, kar se spremeni, ko proga spet pride ob morje. Potem za\u010del veter pihati (od strani) v obraz, tako da tudi po\u0161teni klanci navzdol niso premaknili \u0161tevca bistveno nad 20kmh. Ja, pa za\u010del se je vle\u010dt, za vsakim klancem pri\u010dakoval pogled nad kontrolni stolp letali\u0161\u010da in za vsakim klancem bil razo\u010daran. K temu tudi niso pripomogli ostali kolesarji, ki so kolesarili mimo mene kot po teko\u010dem traku. Zadnjih 50km kolesa je bila tako ena sama muka od muke s spremljajo\u010dim samospra\u0161evanjem, kaj tam delam. Me je \u017ee mikalo, da bi odtrgal kak\u0161en kabel, da bi lahko pred\u010dasno kon\u010dal. Me ni ni\u010d mikal \u0161e maraton v tej vro\u010dini po kolesu. Sploh ko je \u010das neusmiljeno tekel svoj tempo naprej. Tako da je bil prihod v Kono ena taka \u010dudna me\u0161anica utrujenosti, razo\u010daranja, ob\u010dutka premaganosti … Malce energije vrnili navija\u010di in pri\u010dakovanje \u00bbta bolj\u0161e\u00ab discipline.<\/p>\n\n\n\n

Pri teku sem se opek v nogah otresel \u0161e preden sem pri\u0161el nazaj na Ali’i dr, sem se spet za\u010del malce bolje po\u010dutit, k temu precej pomagala tudi \u00bbdoma\u010da\u00ab podpora ob progi. Psiholo\u0161ko pomagal tudi soteka\u010di, ki so padali mimo tako, kot sem sam na kolesu. Ja, pa prisotnost ljudi ob progi, tudi \u010de niso navijali, samo da je bilo nekaj \u017eivega okrog. Obrat in \u017ee sem tekel nazaj proti pomolu, me tudi vzpon na Palani rd ni preve\u010d skrbel. So me spet bolj skrbela lavina polja in \u00bbenergijski laboratorij\u00ab. Okrep\u010devalnice na teku pa odli\u010dno zalo\u017eene, posebna pohvala gre tudi prostovoljcem (boljda jih je bilo na tekmi \u010dez 5000!!), ki so nas res kar pedenali. Tako da ni bilo te\u017eko med tekom na eni okrep\u010devalnici 2x piti in si medtem vzeti \u0161e 3 kozarcev z ledom. Ki so \u0161li izmenjaje pod kapco, za hrbet, pred trebuh, v hla\u010de, roke, jezik. Precej pomagalo proti vro\u010dini, ki je bila neizprosna. Posebej \u0161e na klancih, kjer si prav \u010dutil, kako te razbeljeni asfalt \u017ege v obraz. Na klancih je pa \u0161e kar fr\u010dalo, sploh na tistem pri obratu v energijskem laboratoriju. Je bilo ob pogledu na tempo kar la\u017eje odmisliti na \u017eulje in vse ostalo, kar je bolelo. Samo \u010de se gre dol, se mora tudi nazaj gor. Klanci so bili res neizprosni, do vseh. Z vsakim kilometrom jih je ob progi \u010dedalje ve\u010d hodilo, imelo kampiranja na okrep\u010devalnicah in podobno. Je tudi mene mikalo, samo sem za\u010del sanjat ciljno linijo, od katere me je lo\u010dil \u0161e precej\u0161en klanec proti Koni. Malce pretiravam s klanci, samo po 9 urah na taki vro\u010di bi \u0161e cestnemu policaju rekel klanec. \u0160e dva kilometra do cilja, klanec navzdol po Palani rd, Mike Reillya in njegov \u00bbYou are an Ironman\u00ab \u017ee sli\u0161im, prvi\u010d danes se za\u010dne u\u017eivancija. Ali’i drive nabito poln, zadnjih 200m pa spet nekaj neopisljivega. Bom na tem mestu kon\u010dal.<\/p>\n\n\n\n

Fotogalerija tekmovalnega dne – 1.del.<\/a>

Tako da kon\u010dna izjava, ki jo dajem po delno prespani no\u010di (in je najverjetneje ne bi podpisal na 150km kolesa \"Wink\" ): Spla\u010dal se je, vsake budilke ob 5h, vsakega \u00bbkje so mene najdl\u00ab, vseh \u0161ivov in vsega \u0161vica. Spla\u010dal se je.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 8 – Toma\u017e in Valentina D\u017euban – 12. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Dan pred tekmo.

Dan sva za\u010dela zelo po\u010dasi, \u010de\u0161 Ali\u2019I Drive bo bolj kot ne prazen, ker se itak vsi \u0161parajo, nalagajo zadnje mo\u017ene koristne kalorije in zato naju prav ni\u010d ni sililo biti prva na parkingu. Predvidevala sva, da se bo v \u010dasu oddaje koles, poleg atletov nabralo ene par ljudi. Tak\u0161nih radovednih kot sva midva. Uf, kak\u0161na diletanta! Je prav videti, da nisva kaj dosti hodila po velikih triatlonskih tekmah.

\u017de na poti do najinega zastonjskega parkinga neposredno poleg Expo-ta, sva po drajvih, bulevarjih in ostalih cestah sre\u010devala triatlonce, ki so na polno vrteli pedala in kazali zobe.  Kot da je \u0161e tri tedne do tekme in se glih kon\u010duje zadnji nepogre\u0161ljiv trening ciklus. Statistike pravijo, da naj bi letos na Koni bilo okoli 53% devi\u010dnikov in od hude motivacije in strahu, da gre \u0161e za zadnji dan, ko se da \u0161e kaj narediti, mogo\u010de kateri od njih res preve\u010d navija watte. Po opremi sode\u010d so itak vsi profij. Sicer pa, \u017ee vejo kako in kaj. Midva sva tu le kot paparazza.

Na expu je bilo \u017eivahno kot v soboto zjutraj na ljubljanski tr\u017enici. No, za razliko od ljubljanskih tr\u017enih zakonitosti, se je tu dalo dobiti nekaj robe zastonj. Sva se pa \u017ee kar izogibala delilcev bidonov, ker jih enostavno nimava ve\u010d kam dat. Nisva se pa branila listkov sre\u010de: prav gotovo bova iz\u017erebana za en superduper trena\u017eer od CompuTrainerja, za knjigo od Crowija sva menda edina resna kandidata, za Trekov tri bajk pa sva tudi \u017ee dodelila mesto v stanovanju. \u0160tantov z regeneracijskimi napitki, tablicami in gumijstimi bomboni je pa toliko, da po furi gre\u0161 na brzinski giro \u010dez \u0161tante in \u010dez okno prilo\u017enosti lahko zajetno zlije\u0161 vse manjkajo\u010de hidrate in elektrolite.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Vro\u010dina in vlaga sta o\u010ditno \u017ee danes imele svoj dan D.  Bike check-in naj bi se za\u010del to\u010dno sredi dneva in nekaj pred tem naj je bilo \u017ee kot na mravlji\u0161\u010du. Vsak je iskal svoj kos sence, ampak tudi tega je hitro zmanjkalo in zato nas je na dan\u0161nji ve\u010der nekaj takih, ki smo \u0161e posebej lepo ujeli rjavo bravo. Se bo vsaj videlo, da sem bil na Havajih. In potem se je za\u010delo. Za nekatere parada ponosa, za druge modna pista, za ve\u010dino pa le nujno zlo pred veliko soboto. Tekom sprehoda do menjalnih prostorov je vsakega atleta cel bataljon prostovoljcev do obisti popisal in na veliko za\u010dudenje mnogih (vsaj tistih “izku\u0161enih”) detaljno izpra\u0161al o prili\u010dno banalnih re\u010deh, ko se gu\u017eva\u0161 do oddaje bicikla. Pomebna jim je bila znamka kolesa, katera pedala so pripeta, firma obro\u010dev, \u010delade, \u010devljev. Pozorni so bili \u0161e na tipe bidonov. Dobro informirani v moji bli\u017eini so znali povedati, da gre za neko raziskavo. Hmmm, recimo, da dobro namerno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Kaj se da videti? To, da ljudje katerih starost premore razpon od 19-82 prili\u010dno precej denarja namenijo za hudo dobro triatlonsko opremo. Vse kar ni bilo Spec Shiv ali Transition, kateri od Trekovih konceptov, Cervelotovih P \u0161tirk in petk, Kestrelove 4000-ke, BMCjevi \u010dasovni stroji, Feltove ta huj\u0161e serije, poplava Quintana Roo primerkov, Argon18 se \u010dlove\u010d \u017ee skoraj naveli\u010da in \u0161e kak\u0161en mi\u010den Look, je odstopalo. \u0160trlelo iz povpre\u010dja. In to ne glede na starost njihovega lastnika. Pinarello in podobne, predvsem na\u0161im cestarjem ljube in cenjene znamke, so eksotika. Gospe, ki bi meni pri mojih letih komot bile babice, in gospodje, katerim gravitacija zgornji del telesa \u017ee vle\u010de malo proti tlom, si lastijo kolesa, s katerimi ne vem, \u010de bi meni uspelo z mesta spelat. Noro!!!!! \u010ce bi slikovit in obenem nesramen, bi rekel, da te\u017eko znajo SMS poslat, imajo pa (ne le nekateri izbrani) stroje za 10,000 in ve\u010d $.<\/p>\n\n\n\n

Fotogalerija koles!<\/a><\/p>\n\n\n\n

In da ne bo to izvenelo, kot da je Kona nesramno preseravanje in nastopa\u0161tvo. Ljudje, ki so \u0161li danes \u010dez koridor do tranzicije imajo nekaj kar verjetno redko kje sre\u010da\u0161 v tak\u0161nem mo\u010dnem koncentratu: nepote\u0161ljivo strast, voljo, nalezljivo energijo in brezmejni optimizem. Ne glede na to kak\u0161na kolesa vozijo in da aero \u010delade na njih zgledajo dokaj hecno, kapo dol, ko \u010dlovek pomisli kaj jih jutri \u010daka. V bistvu zmagovalce \u017ee imamo. Ko pa vidi\u0161 heroje v poznojesenskih letih, ki imajo namesto ene noge protezo in njim na obrazu vidi\u0161, da komaj \u010dakajo, da jutri na \u0161tartnem bloku sli\u0161ijo konski kanon, se ti itak slina zatakne. Profi\u010di so tako le profi\u010di. Jutri imajo slu\u017ebo in oddelali bodo, kar se da dobro.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Jutri vstajava zjutraj. Menda zelo zgodaj, da ne bo treba preve\u010d dale\u010d pe\u0161a\u010dit do \u0161tartnih blokov. Navijala bova za vse. Najve\u010d za na\u0161e, \u0161e posebej za Klemna. \u017de zdaj veva, da se bodo dlani potile cel dan. Ni lahko biti navija\u010d \u263a<\/p>\n\n\n\n

Nekaj utrinkov od danes v novi fotogaleriji \u2026<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 7 – Klemen Rojnik – 12. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Ena izmed bolj neresnih stvari ta teden je bil v\u010deraj\u0161nji jutranji tek. In to ne kakr\u0161enkoli tek, bil je namre\u010d tek v gatah (oz. spodnjih hla\u010dah). Jubilejni, \u017ee 15. po vrsti (nekaj o zgodovini na tej strani<\/a>). Raje ne bom preve\u010d opisoval, slike namre\u010d povejo veliko ve\u010d<\/a> \u263a<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Popoldne pa potem \u0161e Welcome Banquet, na katerem je bilo v prvem delu veliko poudarka na zgodovini, koreninah in tradiciji, veliko je bilo havajske kulture, precej se je plesalo in pelo, nekaj pa tudi igralo z ognjem. Nato pa je oder prevzel glas Ironmana, Mike Reilly in celotno stvar s pomo\u010djo \u0161e ene legende, Boba Babbitta, popeljal v bolj triatlonske vode. Spet nekaj poudarka na zgodovini, kratek intervju z Julie Moss in Kathleen McCartney, ki se po 30. letih od zgodovinskega trenutka ponovno vra\u010data na lavina polja kot sotekmovalki. In seveda najmlaj\u0161i ter najstarej\u0161i udele\u017eenci, letos je 6 tekmovalcev starej\u0161ih od 80 let, med katerimi je ena \u017eenska! To je seveda Madonna Buder, ki raje ni razkrila, kateri njeni Havaji so to letos \"Wink\" Pri mo\u0161kih pa v tej kategoriji seveda navijamo za Franca Cokana.<\/p>\n\n\n\n

Na koncu pa \u0161e kratek Athleetes briefing in mno\u017ei\u010dno romanje v postelje. Danes je na sporedu \u0161e check-in kolesa ter opreme, potem pa noge v luft…<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 6 – Matev\u017e Slapni\u010dar – 12. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Po dolgem in precej utrujajo\u010dem potovanju sem pri\u010dakoval \u0161ok, ki so ga vsi napovedovali. Vro\u010dina in vlaga naj bi bili ubijajo\u010di, in \u0161tirje dnevi do tekme premalo za adaptacijo. A jaz sem zelo hitro ugotovil, da jaz rabim aklimatizacijo za razmere, ki me \u010dakajo doma, za tele na Havajih pa sem \u017ee od rojstva adaptiran: temperatura je super, vlaga pa tudi ni\u010d posebnega.<\/p>\n\n\n\n

Za razliko od ve\u010dine triatloncev tukaj je meni tekma malo bolj obrobna zadeva. Od prihoda naprej s Sergejo letava naokrog po otoku, saj ne vem kdaj bova, \u010de sploh, spet tu.<\/p>\n\n\n\n

Do sedaj sva bila na vulkanih, pa na drugi strani otoka v Hilo-u in okolici, pa na severu. Do torka bova te\u017eko vse “podelala”. Je ta otok res \u010dudovit. Malo poseljen, pokrajina izjemno raznolika iz kilometra v kilometer. \u0160koda, da je tako dale\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V\u010deraj \u0161el na malo dalj\u0161i bicikel proti severu in na za\u010detku iz Kone prvih 20-30km bil navdu\u0161en. Potem pa se je navdu\u0161enje po\u010dasi za\u010delo zmanj\u0161evati in to sorazmerno z mo\u010djo vetra, ki je bil ubijalski. Na koncu sem komaj \u010dakal, da me ujame Sergeja z avtom, da je bilo konec muk. Se tola\u017eim, da bo na tekmi bolj zgodaj in veter \u0161e ne bo tako mo\u010dno pihal.<\/p>\n\n\n\n

Koncentracija triatloncev v Koni je izjemna in trenira se ob vseh urah dneva in no\u010di. Po Ali’i Driveu vidi\u0161 teka\u010de ob 11h zve\u010der in ob 5h zjutraj. Verjetno je to tudi z jet lagom povezano. Tudi jaz sem danes, \u010deprav sem \u017ee tri dni tu, ob pol petih vstal. V tola\u017ebo mi je, da tako jutri verjetno za vstajanje za tekmo ob 4h ne bo problema z zaspanostjo.<\/p>\n\n\n\n

Danes je v planu spet kratko jutranje plavanje. Klima na Dig me beach je res izjemna in celo jaz se brez te\u017eav v vodo spravim \"Smile\" Potem pa po\u010dasi priprava na jutri\u0161njo dirko. Turizmu se bom danes malo odpovedal. Morda edino kak\u0161no snorklanje bolj blizu Kone pride v po\u0161tev.<\/p>\n\n\n\n

Jutri pa gas. Dr\u017eite pesti in spremljajte na http:\/\/kona.ironman.com<\/a>. Letos bo na kolesu 8 in na teku kar 10 merilnih mest, tako da bodo stalno na voljo informacije o tem, kje je kdo.<\/p>\n\n\n\n

Matev\u017eeva fotogalerija!<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 5 – Valentina in Toma\u017e D\u017euban – 12. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Na Big Islandu sva prvih nekaj dni pre\u017eivela na drugi strani otoka v hipijevskem mestu Hilo. Nobeno presene\u010denje ni, da ta druga stran, ki je popolnoma drugi svet od Kone, ne obstane, ko se pojavi stotine \u201cna t-shirt\u201d poson\u010denih, v kaplji\u010dne \u010delade oble\u010denih ljudi, ki se vozijo z nekimi skoraj kockastimi kolesi. V\u010deraj med potovanjem v Kono sva \u201cokusila\u201d kolesarsko progo, \u017eal ali na sre\u010do le na motoriziranih \u0161tirih kolesih. Proga je precej \u201cgri\u010devnata\u201d, ravnine so redke, zato vsi, z apetiti po Koni, trenirat na Gori\u010dko ali v Istro.<\/p>\n\n\n\n



Dana\u0161nje jutro se nama je za\u010delo zgodaj, ker nama je bilo re\u010deno, da prvi plavalci sko\u010dijo v vodo \u017ee ob 7h. Kot se \u0161ika, sva imela optimisti\u010dne plane: ujeti vse, ki imajo samo najbolj\u0161e sponzorje. \u010ce ne za avtogram pa vsaj na fotokartici. Seveda sva malo zamudila in tisti s sponzorji so bili \u017ee pri drugi boji. Ampak sva pa pred prvimi zavesljaji ujela ta najbolj glavnega: na\u0161ega Klemna. Zgledal je tako skuliran in rutiniran, da se je voda kar malo shladila. Ziher bo oddelal najbolj\u0161o tekmo do sedaj! Midva ga bova seveda probala spodbujat, \u010de se bomo le kje uspeli sre\u010dat.<\/p>\n\n\n\n

Na obre\u017eju nas je proti pol osmi bilo \u017ee krepko preko sto. Ve\u010dina \u017eeljnih biti triatlonci, dejansko pa le radovedni fotografi in fehtarji za avtograme. No, se pa tola\u017eimo s tem, da moralna podpora tudi nekaj \u0161teje. Zanimivo bo videti, koliko od danes videnih plavalcev bo v soboto dejansko na \u0161tartu. \u010ce jih bo 80%, kot pribito velja, da je triatlon \u0161port za vsakogar. Zdaj verjameva, da vsak lahko pride do \u201cfulija\u201d, vendar s \u010dasom, veliko treninga, z leti, previdno. Debeli, mi\u0161i\u010dasti, silikonsko obdelani, suhi, okrogli, s pora\u0161\u010denimi nogami, nabildani, invalidi, majhni, revmati\u010dni, temperamentni, nastopa\u010di, atiji in mamice … V Koni so tisti, ki verjamejo, da bodo zmogli. Da bodo kon\u010dali tekmo svojega \u017eivljenja, preden bo ciljna ura pokazali 17h00min00s. In to \u0161teje! Zato so tu!! Mogo\u010de nekatere mu\u010di le to, da nimajo za novega Cervelota, najhitrej\u0161e Mavicove feltne ali pa za Specializedovo raketo, ki baje \u0161e va\u0161kemu po\u0161tarju pomagajo nadoknaditi kar nekaj zapravljenih minut na asfaltu. Zraven pa seveda nazarensko pa\u0161ejo karbonske oskubljene triatlonske balerinke. \u0160e malo, pa bodo tevice imele ve\u010d materiala. In kar je \u0161e najhuj\u0161e?! Tako robo ti pod nos molijo na vsakem tretjem \u0161tantu. In \u0161tantov je veeeelikooo!!! Od klasi\u010dnih kolesarskih titanov do vsaj nama no-name firm, ki ve\u010d kot o\u010ditno delajo robo za prste obliznit. No, kupila seveda nisva ni\u010d, sva se pa \u010dudila, da se na glavni \u017eelezni aveniji Ali\u2019I Drive za \u010duda vozi mnogo teh kole\u0161\u010dkov, ki marsikomu povzro\u010dajo mokre sanje.<\/p>\n\n\n\n



Vodni del nama ni prinesel \u017eeljenih rezultatov, zato pa je upanje na ulov trofeje poklonila hitro nara\u0161\u010dajo\u010da vrsta na Tyr \u0161tantu. Pojavila se je Crissie. Hitro se je v germanskem stilu formirala zgledna kolona in prvi so v roke prejeli \u0161u\u0161kasto roza vre\u010dko z naramnicami, pristen in iskren nasmeh ter \u017eeljeno \u0161tevilo posnetkov. Valentina, \u010deprav malo pozna, se je vzdr\u017eala balkanske navade in se je lepo postavila na konec vrste, isto\u010dasno je pa iz vode prijadral Klemen in se ji je vzorno priklopil. Po pi\u0161kavih par minutah prestopanja sta oba prejela torbico, ponosno \u010dez rame zagrabila \u017eelezno kraljico in sfehtala avtogram. Klemen je \u0161ibal naprej na nek \u0161tart, midva pa sva nekaj minut nevedno tavala z vpra\u0161anjem \u201cKam pa zdaj po dober kader?\u201d. Nakar se nama posveti, da je baje ob 8.30 tek v gatah.<\/p>\n\n\n\n

Ker je najino vedenje o konskih triatlonskih \u0161egah bolj kilavo, sva o tem triatlonskem balu zvedela \u0161ele ob prihodu v hipijevsko mesto. Nisva vedela, da bo na sporedu \u017ee danes in res bi nama bilo \u017eal, \u010de bi to zamudila. Nedvomno zmagajo Ameri\u010dani. Ponos, ki ga gojijo do svojih tako ali druga\u010de oblikovanih in popravljenih teles, za\u010duti prilo\u017enost in se ka\u017ee v mnogoterih oblikah. Evropejci sicer upajo pokazati popek in \u010dvrste gluteuse, ne morejo pa parirati ekshibicionizmu Amerikancev. Vse seveda v mejah normale in dobrega okusa. Nenazadnje na teku sodelujejo tudi otroci. Imeli smo tudi svoja predstavnika (mogo\u010de je bil \u0161e kdo od Slovencev, vendar jih nisva opazila), ki sta nas \u010dastno in dostojno zastopala. Midva sva bila spet samo paparazza. \u010ce se kdaj vrneva, takrat tudi midva poka\u017eeva najine H&M gate in ljubezenske ro\u010dke.<\/p>\n\n\n\n



V nadaljevanju dneva sva kri\u017earila med \u0161tanti (na Trekovem \u0161tantu se nama je Julie Dibens pred nosom odpeljala z novim Trekom), pasla zijala in cedila sline, v naju so rinili sponzorske bidone in energetske tablice. Vmes sva morala do avta, ker je od vsega dobrotni\u0161tva razstavljalcev bil nahrtnik poln do zadnjega fr\u0161lusa.<\/p>\n\n\n\n

Sre\u010da se nama je spet nasmehnila na Canonndale \u0161tantu. Pa ne zato, ker so nama \u0161enkali diverzne teka\u0161ke kape, majce in VIP kartico za zastonj koktejle in ledeno mrzlo vodo. Spet se je pojavila Chrissie, \u0161e bolj radodarna in razpolo\u017eena kot prej ob vodi. Zdaj imamo pri hi\u0161i podpisano knjigo, podpisano 3K maj\u010dko, 3K je posebej dobil pisno navodilo, da mora \u0161e bolj trdo trenirat, avtogram sem fasal celo jaz. \u010ce bi jo \u0161e enkrat sre\u010dala, bi verjetno z nama letela v Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

Vsega dobrega pa tako \u0161e ni bilo konec. Vro\u010dina naju je vidno zdelala in ko sva se utrujena, z \u017eeljo, da se malo odpo\u010dijeva in osve\u017eiva, premikala do pla\u017ee ob Kamehameha hotelu (glavni info center za Ironman), naju zmoti gru\u010da fotografov. Vsi, katere nisva uspela sre\u010dati dopoldne, so se zbrali za skupinsko fotografijo. To sva zamudila, je pa vseeno bilo dovolj \u010dasa za dve, tri besede z nekdanjimi in mogo\u010de bodo\u010dimi zmagovalci Kone. Padla je tudi kak\u0161na fotka za doma\u010de. Punce (Mirinda, Caroline) so se hitro razbe\u017eale, fantje (A. Raelert, Macca, Faris Al-Sultan) pa so postali in se z veseljem \u0161e malo slikali. Vsi zelo preprosti, nasmejani, celo prijetno presene\u010deni, da sva pristopila. Mnoge sva zgre\u0161ila, ker se preve\u010d dogodkov odvija naenkrat, a na koncu sva za las \u0161e ujela Crissa Lieta in Grega Bennetta. Kon\u010dno sva se \u0161la tudi skopat. Skratka: dan je  bil uspe\u0161en.<\/p>\n\n\n\n



Mesto Kona ta teden (verjetno) ka\u017ee popolnoma drugo podobo kot obi\u010dajno. Na vsaki ulici so teka\u010di, ceste so polne kolesarjev, ki opravljajo \u0161e zadnje nastavitve na kolesih in telesih. V zraku je videti po\u010dasi nara\u0161\u010dajo\u010do napetost pred veliko soboto in lepo je biti del tega. Tudi pri nas, opazovalcih (vsaj pri nama) raste radovednost in vznemirjenost, saj je letos bitka za zlato zelo odprta. V obeh kategorijah je kar nekaj favoritov in nedvomno bomo \u010dez dva dni spremljali lepo tekmo. Ostaja pa ena neznanka, ki verjetno ne bo re\u0161ena niti po koncu dirke: po ulicah je ogromno \u0161portnikov v najnovej\u0161i \u0161portni opremi. In nama \u0161e zdaj ni jasno, zakaj je za posedanje v bifejih potrebno nositi kompresijske nogavice in rokav\u010dke?<\/p>\n\n\n\n

Jutri bova tudi midva kot atleti bolj malo na mestu dogajanja. \u010ce nama bo uspelo, si bova ogledala predajo koles, sicer pa bova izkoristila dan pred dirko za klasi\u010dno raziskovanje \u0161e neznanega terena okoli Kone.<\/p>\n\n\n\n

Besede lahko podo\u017eivite \u0161e v sliki \u2026<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 4 – Klemen Rojnik – 10. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Race-week se je za\u010del. \u010ce sem prej napisal, da je mesto ena sama reklama, potem sedaj ne vem ve\u010d, kaj napisat. Ostanem brez besed.
Dan se je za\u010del s prijavo na tekmo (lep nahrbtnik \"Smile\"), kjer sem prvi\u010d resneje za\u010dutil nervozo pred samo dirko. Doslej je bilo bolj po\u010ditni\u0161ko…
(V prijavnem paketku bila tudi race-booklet, kjer najdel znano ime. Pozor na najstarej\u0161i rekord med AG \"Smile\")<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Danes popoldne pa je bila na sporedu \u0161e parada narodov. Smo se uspeli najti vsi Slovenci, tako da je ratala tudi skupinska fotka.<\/p>\n\n\n\n

Za kaj ve\u010d pa slikce, tudi kasneje iz Expa. Fotogalerija 2<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 3 – Klemen Rojnik – 8. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Tako, kar je bilo za odtrenirat, je bilo odtrenirano. Sedaj je, kar je.  Oz. sedaj je tabolj\u0161i del IM: po\u010ditek, karboloadanje, nahrbtnik (upajmo \"Wink\". Danes, kot nekofetar, sprobal \u0161e eno posebnost IM plavalne proge: kofe splav na pribli\u017eno polovici plavanja. Druga\u010de sicer splav za izposojo vodnih skuterjev, med 8 in 10h zjutraj pa med IM tudi pit-stop za kavo. In sladkarije … Skratka, preblizu proge, da me ne bi zamikalo.<\/p>\n\n\n\n



Druga\u010de se pa mestece \u010dedalje bolj spreminja v eno samo veliko reklamo. \u017de od prej smo bili triatlonci dobrodo\u0161li v vse mo\u017ene trgovine, v zadnjih nekaj dnevih pa so kot gobe po de\u017eju zrastli razni promocijski \u0161otori, reklame so se raz\u0161irile celo na strehe poslopij, ob Alii drive so \u0161otori z izotoni\u010dnimi napitki, na ulici so opazne prve vre\u010dke iz IM trgovine… Na huda kolesa in \u017evi\u017eganja visokih felten smo pa tako ali tako \u017ee postali imuni. Se je pomoje vrednost Kone samo na ra\u010dun teh slabih 2000 tri-koles za obdobje IM podvojila \u263a
V nadaljevanju pa \u0161e nekaj utrinkov iz Alii drive in Palani road. Fotogalerija.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 2 – Klemen Rojnik – 6. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Od zadnjega javljanja sporbal \u0161e dve \u00bbznamenitosti\u00ab IM proge na Hawajih. V\u010deraj odpeljal klanec na Hawi, ki v bistvu niti ni klanec, ampak bolj zeloooo dolg zmeren vzpon. Ki te pripelje na spet drugi svet (se opro\u0161\u010dam za odsotnost slik, sem ga za trening odpeljal). Zgoraj vse zeleno, ob cesti zelena trava in bambus. Ja, pa vetrne elektrarne, ki lahko pomenijo samo eno: vi\u0161je kot si, bolj piha. Seveda nasproti. Samo ko pa enkrat obrne\u0161, potem pa zmanjka prestav. U\u017eivancija na polno, ki odtehta ves \u0161vic od poti navzgor.<\/p>\n\n\n\n

Potem pa ohlajanje na Hapuna beach (slikca spodaj \"Smile\" )<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Danes zjutraj pa odplaval IM progo. Precej ljudi \u017ee ob 7h zjutraj, ko sem kon\u010dal pa skoraj komaj iz vode pri\u0161el \"Smile\" Med mno\u017eico atletov je kar te\u017eko opazit legende triatlona, prej zasli\u0161i\u0161 pridu\u0161eno kramljanje prisotnih, ki govorijo imena ala Macca, Crowie, Chrissie, Badman … Je kr en poseben ob\u010dutek delit tistih nekaj metrov peska in tri stopnice z njimi \"Smile\"<\/p>\n\n\n\n

Proga se pa vle\u010de kot ponedeljki v slu\u017ebi, sploh ker so boje precej na redko. Pride\u0161 do zadnje in vidi\u0161, da v bistvu \u0161e ni zadnja. Na splo\u0161no je vidljivost precej slaba, mora\u0161 kar zadeti val, da vidi\u0161 do naslednje boje. Pa tja grede je vedno ob\u010dutek plavanja proti valovom, nazaj grede pa obratno, samo potem ura pove svojo zgodbo … Krneki. Druga\u010de pa voda kristalno \u010dista, vedno vidi\u0161 do dna, \u017eelve pridejo \u010disto do obale, ribe so kot iz risanke. Res lepo za plavat. Ja, pa voda je ornk slana, tolk slana, da te o\u017euli tudi brez dresa. Sedaj vem, zakaj je na pomolu zastojn vazelin …<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Poro\u010dilo 1 – Klemen Rojnik – 4. oktober 2012<\/h3>\n\n\n\n

Aloha iz drugega konca sveta. Ki je res drugi svet, k \u010demur malce pripomore tudi 24 urno fjakanje. Obala \u010dudno \u010drna, palme kot v filmih, 30+ stopinj in huda vlaga. Veter malce ubla\u017ei preskok letnega \u010dasa, ampak kulturni \u0161ok prihoda v ameriko malce poudari domoto\u017eje. Po kratki no\u010di sem se danes malce razpeljal po bicikl progi in v dru\u017ebi \u017ee precej\u0161njega \u0161tevila bodo\u010dih sotekmovalcev odkrival \u00bblepote\u00ab Havajev. V obliki vetra, vro\u010dine in klancev, ki spominjajo na tiste v Istri. Se ti zdi, da se pelje\u0161 navzdol, \u0161tevec pa ka\u017ee kot da se pelje\u0161 navzgor … In obratno. Potem pa \u0161e veter, ki piha od koder se mu zljubi. Za kaj ve\u010d vtisov bodo pa bolj na mestu naslednje fotografije kot pa moje nakladanje …<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Popoldne pa \u0161e kratek test teka\u0161ke proge (klanec po Palani rd bo zgleda neki lep\u0161ga naslednji vikend), oku\u0161anje Havajskega razburkanega morja na Dig Me pla\u017ei in obvezno slikanje pri svetovni to\u010dki 0 Ironman triatlona.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n
\"\"\/<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pa je tu kon\u010dno 13. oktober 2012, ko bo na Svetovnem prvenstvu v Ironmanu v Koni na Havajih med skoraj 1800 letos najbolj\u0161ih Ironmanov na svetu nastopilo tudi sedem Slovencev: Olja Bregar, France Cokan, Toma\u017e Kova\u010d, Toma\u017e \u0160ink, Drago Krofl, Matev\u017e Slapni\u010dar in Klemen Rojnik. Seveda \u0161e posebej navijamo za oba 3K-jevca, Matev\u017ea in Klemna, na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1517,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1516","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1516"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1516\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1518,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1516\/revisions\/1518"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1517"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}