{"id":1117,"date":"2024-01-23T23:13:22","date_gmt":"2024-01-23T22:13:22","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1117"},"modified":"2024-01-24T23:08:33","modified_gmt":"2024-01-24T22:08:33","slug":"ironman-zurich-2007-majhen-korak-za-clovestvo-in-velik-za-mene","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1117","title":{"rendered":"Ironman Zurich 2007 – majhen korak za \u010dlove\u0161tvo in velik za mene"},"content":{"rendered":"\n

Z\u00fcrich. No\u010d se po\u010dasi umika dnevu in prvi son\u010dni \u017earki, ki posvetijo izza hribov, napovedujejo, da bo zadnja junijska sobota son\u010dna in prijetno topla. Dan bi lahko bil prav po\u010ditni\u0161ko umirjen, vendar dogajanje na jezerski obali ka\u017ee, da temu \u0161e zdale\u010d ne bo tako. Vrve\u017e je \u017ee od najzgodnej\u0161ih ur popoln. Mno\u017eice ljudi se kot mravlje iz vseh strani zgrinjajo na prizori\u0161\u010de. Iz mogo\u010dnih zvo\u010dnikov razbija glasba, ki jo posku\u0161a sem in tja z nerazlo\u010dnimi obvestili preglasiti uradni napovedovalec. Ljudje se glasno pozdravljajo, se smejijo, vpijejo in preizku\u0161ajo svoje navija\u0161ke pripomo\u010dke. \u0160tevilno osebje v rumenih majicah ska\u010de sem in tja in ureja \u0161e zadnje podrobnosti pri organizaciji velikega dogodka.<\/p>\n\n\n\n

\"Ironman<\/a><\/figure>\n\n\n\n

V centru prizori\u0161\u010da se nahaja kakih dva tiso\u010d ljudi oble\u010denih v \u010drne neoprenske plavalne obleke. Nekateri si \u017eiv\u010dno name\u0161\u010dajo plavalno kapo, popravljajo o\u010dala in \u0161e stoti\u010d preverjajo ali imajo obleko dobro zapeto, drugi se nervozno smejijo ali si s sosedi izmenjujejo kratke enozlo\u017enice, spet tretji pogledujejo na svoj merilec in nejeverno ugotavljajo v kak\u0161ne vi\u0161ine lahko adrenalin odnese sr\u010dni utrip. Nekateri, kot da niso od tu, zatopljeni so vase, nemo strmijo predse in se koncentrirajo na vse, kar jih tisti dan \u0161e \u010daka. Ampak, tako je le na zunaj. Kdo bi vedel, kaj se v resnici tisti hip dogaja v njihovih du\u0161ah. Mogo\u010de evforija, radost, veselje, lahko pri\u010dakovanje, nestrpnost, nemir, ali tekmovalnost, ambicioznost, agresivnost, spet mogo\u010de trema, zaskrbljenost, negotovost, strah, ali pa tudi apati\u010dnost, otopelost in brezbri\u017enost. Mogo\u010de vsega po malem.<\/p>\n\n\n\n

V zraku je \u010dutiti, kot da se kotel napolnjen z vsemi energijami iz minute v minuto pregreva in bo zdaj, zdaj pri\u0161lo do eksplozije. Nekdo bo moral sprostiti varnostni ventil, nekdo bo moral dati znak, da se ljudje po\u017eenejo s starta. Starta Ironman triatlona, najte\u017eje enodnevne \u0161portne preizku\u0161nje na svetu.<\/p>\n\n\n\n

In jaz se nahajam tu. Srce mi noro razbija, moja \u010dutila so odprla vse mo\u017ene registre, mo\u017egani komajda uspejo slediti dogajanju. U\u0161\u010dipnem se, \u010de mogo\u010de ne sanjam, vendar je res. Tu sem, pa \u010deprav mi vsaka misel v glavi govori, kako ne spadam sem. Med te atlete, za katere marsikdo re\u010de, da so najbolje fizi\u010dno in psihi\u010dno pripravljeni ljudje na tej zemeljski obli. Do za\u010detka je samo \u0161e 15 minut, jaz pa se spra\u0161ujem, kako sem sploh \u00bbza\u0161el\u00ab sem. V glavi se mi z veliko hitrostjo za\u010dnejo vrteti spomini.<\/p>\n\n\n\n

Najprej se spomnim otro\u0161tva in svoje silne \u017eelje po gibanju in, tako so rekli, velike \u0161portne talentiranosti predvsem za igre z \u017eogo. \u017dal se iz te nadarjenosti ni izcimilo kaj dosti, saj je moje treninge rokometa \u017ee pri desetih letih na silo prekinila otro\u0161ka igra z bombo. Posledice nesre\u010de so bile hude, ostal sem brez roke, brez o\u010desa in s \u0161tevilnimi drugimi telesnimi po\u0161kodbami. Me pa to nikakor ni ustavilo, da ne bi \u0161e naprej igral ko\u0161arke, tenisa, nogometa, smu\u010dal, surfal\u2026 Danes lahko z gotovostjo re\u010dem, da mi je prav \u0161port v najve\u010dji meri pomagal, da se izvle\u010dem iz stiske. Kot na pladnju mi je ponujal resnice o \u0161tevilnih \u017eivljenjskih vpra\u0161anjih. U\u010dil me je, da fizi\u010dni hendikep ni nekaj, zaradi \u010desar bi moral ostajati doma in objokovati svojo usodo, ampak da je mogo\u010de z delom in trdno voljo presegati svoje omejitve in dosegati sanjske rezultate, hkrati pa ostati na trdnih, realnih tleh. U\u010dil me je, da se v \u017eivljenju ni\u010d ne da dose\u010di \u010dez no\u010d, ampak je potrebna postopnost in vztrajnost. U\u010dil me je, da je zdrava tekmovalnost v \u017eivljenju potrebna, vendar zmage nad drugimi ne morejo biti ve\u010dji vir notranjega zadovoljstva, kot je ob\u010dutek, da si, kljub porazu, dal vse od sebe. U\u010dil me je, da lahko preko \u0161portnih dejavnosti spoznavam in navezujem odnose z dobrimi in plemenitimi ljudmi, ki mi bogatijo \u017eivljenje in nenazadnje, da tudi jaz s svojimi \u017eivljenjskim sporo\u010dilom predstavljam pozitiven lik za druge ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Do poka pi\u0161tole je \u0161e 10 minut. Od nekje prileti helikopter, ki se s snemalcem na krovu spusti le nekaj metrov nad gladino. Vodni pr\u0161 se dvigne v nebo in zamegli vzhajajo\u010de sonce na drugi strani brega. Vznemirjenje okrog mene \u0161e nara\u0161\u010da, jaz pa, zanimivo, postajam vse bolj miren. Spet za trenutek v mislih odplavam drugam.<\/p>\n\n\n\n

Spominjam se, kako sem \u0161ele pred par leti odkril tek kot alternativo drugim oblikam \u0161porta. Ko so se nama s Carmen v dobrem letu dni rodili trije otroci, se mi je za\u010delo \u017eivljenje nenadoma odvijati v pospe\u0161enem ritmu, polnem stresa, ki je bil toliko ve\u010dji spri\u010do dejstva, da sta se dvoj\u010dka rodila z zdravstvenimi te\u017eavami in posledi\u010dno posebnimi potrebami, ki so zahtevale in \u0161e zahtevajo veliko dodatnega prilagajanja, skrbi in dela. \u010casa za igranje tenisa in ko\u0161arke in za obvezno pivo ali dve s klapo v bli\u017enjem bifeju enostavno ni bilo ve\u010d. Edina mo\u017enost, da se malo razgibam in sprostim od dnevnega stresa, se mi je ponujala zve\u010der, ko je v stanovanju kon\u010dno vse potihnilo. Obul sem si copate in se odpravil na tek. Ko sem bil \u010dez pol ure spet doma, sem se resda po\u010dutil bolje, ampak vmes, aj, aj, eno samo trpljenje. Te\u017eke noge, pomanjkanje sape, odve\u010dni kilogrami, \u017eulji, vse mi je hodilo odve\u010d. Samo sanjal sem lahko, da bi brez vmesne hoje, v enem kosu, pretekel pet kilometrov. A sem kar vztrajal in vztrajal, po\u010dasi mi je \u0161lo vse bolje in tudi u\u017eitek sem v teku za\u010del odkrivati. \u017de \u010dez pol leta sem odtekel svoj prvi polmaraton in leto za tem izpolnil \u0161e, v za\u010detku skorajda nepredstavljivi cilj, maraton. Nato sem se za\u010del spogledovati s triatlonom. Spoznal sem Igorja, za\u010del s plavanjem, kupil prvo specialko in spet, korak po koraku. Najprej sprint, pa olimpik in nato prijava na Ironman. Bila je to te\u017eka odlo\u010ditev, saj sem vedel, da \u010dasa nimam ravno na pretek in da me dru\u017eina potrebuje doma. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, odrekanja, pa tudi sporekanja, da sem lahko v zadnjega pol leta na treningih nabral pribli\u017eno 40km plavanja, 1200km teka in 3500km kolesa. Kar je bilo v za\u010detku popolnoma izven mojih predstav o lastnih zmo\u017enostih je za\u010delo dobivati oprijemljivej\u0161o podobo. Mogo\u010de mi bo pa le uspelo.<\/p>\n\n\n\n

Spet se z mislimi vrnem nazaj. Do starta je samo \u0161e 5 minut in vzdu\u0161je se pribli\u017euje vreli\u0161\u010du. S Primo\u017eem in Petrom si izmenjamo \u0161e zadnje vzpodbudne beseda. \u010ceprav jih zaradi hrupa skoraj ne sli\u0161im, vem da mi iskreno \u017eelijo najbolj\u0161e. Enako tudi jaz njim. Tu ne tekmujemo eden proti drugemu, ampak predvsem sami s seboj. Pravzaprav sploh ne tekmujemo, prej bi rekel, da gre za iskanje neke harmonije. Za nekak\u0161no ugla\u0161evanje s samim seboj na eni strani in razmerami, ki nam jih ironman ponuja v obliki dol\u017eine, konfiguracije, temperature in drugih objektivnih dejavnikov na drugi strani.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e zadnji\u010d pomislim, \u010de sem kak\u0161no stvar od opreme pozabil, a hitro od\u017eenem vsak dvom. Ve\u010dkrat sem vse preveril, pa tudi Igor mi je pomagal, da kak\u0161ne stvari ne \u00bbzabluzim\u00ab malo po svoje. Kako sem vesel, da je Igor z mano. Ko sem mu rekel, \u010de gre, ni niti pomi\u0161ljal, ampak je bil takoj za. Osemurna vo\u017enja z avtom do Z\u00fcricha je v njegovi dru\u017ebi minila kot bi trenil in tudi v kampu, kjer sva pre\u017eivela dva dni, sva se dobro ujela. Res neverjetno, kako pristne \u010dlove\u0161ke vezi se lahko stkejo v takih trenutkih.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tart<\/strong>
Od\u0161tevajo \u0161e zadnje sekunde do za\u010detka. Sedaj ni ve\u010d \u010dasa za spomine. Obstaja samo tukaj in sedaj. Tri, dva ena, START!<\/p>\n\n\n\n

Kar nekaj \u010dasa mine predem se prebijemo do vode in posku\u0161amo zaplavati. Posku\u0161amo, pravim, saj plavanje v taki mno\u017eici enostavno ni mogo\u010de. \u010ceprav sem od mnogih triatloncev \u017ee sli\u0161al in marsikje prebral, kak\u0161ni so lahko ob\u010dutki v prvih metrih plavanja, sedaj izkusim tudi sam. Udarci padajo po meni z vseh strani, vsi me odrivajo in vle\u010dejo, tako da sem ve\u010d pod gladino, kot nad njo. Pijem vodo in le s te\u017eavo prihajam do sape. Ob\u010dutki so taki, kot da bom utonil, zato se prav borim za \u017eivljenje. V obupu za\u010dnem otepati okrog sebe in po\u010dasi si le izborim svoj ko\u0161\u010dek gladine, na kateri lahko plavam. Po nekaj sto metrih takega \u00bbpretepanja\u00ab smo po jezeru \u017ee tako razvle\u010deni, da se lahko umirim, najdem svoj tempo in brez posebnih misli odplavam proti prvi boji. Pravzaprav samo upam, da plavam v pravo smer, saj zaradi ble\u0161\u010danja sonca, ki mi sveti naravnost v obraz, skoraj ni\u010d ne vidim pred sabo. Vendar se ostalim okrog mene ne godi ni\u010d bolje. Kot izgubljene koko\u0161i cikcakamo po jezeru, dokler se le ne pribli\u017eamo prvemu obratu. Do drugega obrata mi gre nato precej la\u017eje, s tretjim, ki je speljan po plitvini okrog majhnega umetnega oto\u010dka, med drugim se tam tako brcnem v kamen, da se mi z noge po\u0161teno pocedi kri, pa \u017ee zaklju\u010dujem prvi krog. Po\u010dutje je tudi v drugem krogu solidno, \u010deprav imam vode na koncu \u017ee vrh glave in si prav \u017eelim, da se \u010dim prej usedem na kolo. Zavedam se, da je plavanje zaradi mojega hendikepa moja najslab\u0161a disciplina, zato vem, da bom prilezel iz vode bolj med zadnjimi. Ko po rampi kon\u010dno splezam spet na trdna tla, najprej pogledam na uro. Za 3,8 kilometra plavanja porabim 1 uro in 25 minut. Rezultat in 1321. mesto me ni\u010d kaj ne razveselita, saj je dose\u017eek vsaj pet minut slab\u0161i od na\u010drtovanega, vendar kaj ho\u010dem, sedaj nimam \u010dasa misliti na to. Paziti moram, da se v prvih korakih ne spotaknem, kajti moje telo ni ve\u010d navajeno na kopensko gravitacijo, niti ne na pokon\u010dno dr\u017eo. Po sto metrih, ki jih je potrebno prete\u010di do kolesa, sle\u010dem neopren in posku\u0161am \u010dimprej opraviti z menjavo. Vmes poslu\u0161am Igorja, ki v svoji maniri s tabelicami, svin\u010dnikom in \u0161toparico budno spremlja dogajanje. Nasmehnem se, vendar samo za hip. \u017de naslednji trenutek zakolnem. Pri vla\u010denju nogavic na mokre noge se usedem na o\u010dala in, \u00bb\u0161krt\u00ab, okvir je v dveh delih. Hitro re\u010dem Igorju, naj mi posodi svoja in \u017ee imam na nosu namesto mojega adidasa, kos umazane in skrivljene plastike, ki jo dobi\u0161 na \u0161tantih v Portoro\u017eu za par centov. Igorjev stil, pa\u010d. Takoj vidim, da to ne bo v redu, zato se odlo\u010dim, da bom kolesaril kar brez. Misel, da mi prileti kak\u0161en mr\u010des v oko ali da se mi bojo o\u010di zaradi vetra preve\u010d solzile, od\u017eenem stran in zajaham svoje kolo.<\/p>\n\n\n\n

Kolo<\/strong>
Prekolesariti moramo 180 kilometrov v treh krogih. Prvih dvajset kilometrov je ravninskih in potekajo ob jezeru, nato pa proga zavije navzgor v ve\u010d kot 10 kilometrski klanec. Po strmem spustu se obrne nazaj proti izhodi\u0161\u010du, vendar je potrebno pred zaklju\u010dkom kroga opraviti \u0161e s pribli\u017eno en kilometer dolgim in kar 15% strmim klancem. Skupaj se nabere za okrog 1500 vi\u0161inskih metrov vzponov.<\/p>\n\n\n\n

Kolo naj bi bila moja mo\u010dnej\u0161a disciplina, zato v prvih kilometrih mo\u010dno pritisnem na pedala. Hitrost se takoj dvigne na 40km\/h in sr\u010dni utrip se mi nevarno hitro dvigne na 160. Vem, da je to preve\u010d, zato se moram prav prisiliti, da zmanj\u0161am tempo. Vseeno prehitevam ostale kot za stavo. Ob\u010dutek je super, vendar se posku\u0161am \u010dimbolj umiriti, se koncentrirati na cesto, na pulz, predvsem pa na to, da vsakih 20 minut popijem iz bidona odmerjeno koli\u010dino pripravljene energijske pija\u010de. Glede na to, da je telo sposobno absorbirati pribli\u017eno en gram ogljikovih hidratov na kilogram telesne te\u017ee na uro in da bom prebil na kolesu nekaj manj kot 6 ur, sem si prej\u0161nji ve\u010der stisnil v litrski bidon kar 24 energijskih gelov. Tako nastali \u00bbzvarek\u00ab je neverjetno gost, lepljiv in ostuden po okusu, vendar na to sploh ne mislim. Samo pogoltnem in splaknem z vodo, ki jo hranim v drugi plastenki, ki jo menjam na okrep\u010devalnih postajah, ki so v vsakem krogu tri. Na za\u010detku me malo skrbi, kako bom lahko v kratkem \u010dasu, z eno roko odvrgel prazen bidon, vzel polnega, pri tem pa \u0161e sre\u010dno zvozil med gru\u010do vijugajo\u010dih kolesarjev in vso \u0161aro, ki na debelo le\u017ei po tleh, vendar kar gre. Vsaki\u010d najprej malo upo\u010dasnim kolo, nato se pa na ves glas zaderem: \u00bbPaaaziiii!\u00ab. Vsi me sicer malo \u010dudno gledajo, prostor mi pa le naredijo.<\/p>\n\n\n\n

Do prvega klanca imam povpre\u010dno hitrost \u010dez 37km\/h, potem pa mi, razumljivo, za\u010dne hitro padati. Da se ne bi s \u0161tevilkami preve\u010d obremenjeval, merilec preklopim in se raje posvetim razgledu, ki se mi z vsakim vi\u0161inskim metrom bolj odpira. Pod mano le\u017ei modro Z\u00fcri\u0161ko jezero, v ozadju zeleni hribi in \u0161e dlje beli vr\u0161aci. Ob cesti se pasejo krave, ki cingljajo s svojimi velikimi zvonci. \u00bbEj, saj sploh niso vijoli\u010dne\u00ab, se zasmejem sam pri sebi.
Ko je strmine konec, se proga po par kilometrih spet strmo prevesi nazaj k jezeru. Spust je res divji, saj cesta precej vijuga skozi gozd in med hi\u0161ami. Vseeno do konca zavrtim pedala in zavzamem kar se da aerodinami\u010den polo\u017eaj. Brez o\u010dal sem ves v solzah in kar malo se zgrozim, ko za hip pogledam na merilec \u2013 85 km\/h. Tako hitro se s kolesom \u0161e v \u017eivljenju nisem peljal. Na sre\u010do je spusta hitro konec in pred mano je spet ravnina, ki zahteva predvsem stalno spu\u0161\u010deno dr\u017eo na aeorobarih in enakomerno, ritmi\u010dno vrtenje pedal.
Pred zaklju\u010dkom prvega kroga \u0161vignem mimo Igorja, ki budno spremlja dogajanje in se zagrizem \u0161e v zadnji \u00bbcukr\u010dek\u00ab proge, znameniti Heartbreak hill, 15% klanec, na katerem se najve\u010d dogaja. Gledalci stojijo v \u0161palirju na obeh straneh, vsi uporabljajo najrazli\u010dnej\u0161e navija\u0161ke pripomo\u010dke, pri tem pa glasno vpijejo. Na vrhu \u017eiva glasba in glas uradnega speakerja, ki mu oko ujame moje ime zapisano na \u0161tartni \u0161tevilki: \u00bbMatej, aus Slowenia\u00ab. Tudi veliko bolj utrujen kot sem, bi ob takem vzdu\u0161ju kar presko\u010dil tisti \u00bbhrib\u010dek\u00ab, tako pa se lahko \u0161e ves sve\u017e podam v drugih 60 kilometrov.<\/p>\n\n\n\n

Po\u010dutim se dobro in skrbim, da redno u\u017eivam gele in pijem vodo. Mogo\u010de pijem celo malo preve\u010d, saj me stalno ti\u0161\u010di v mehurju. Da bi se ustavljal in iskal primeren WC, seveda ne pride v po\u0161tev, zato izberem hitrej\u0161i, a manj higieni\u010den na\u010din. Prvi\u010d je malo te\u017eko, naslednji\u010d pa je potrebno samo malo koncentracije in \u017ee nari\u0161em \u010drto po asfaltu.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu dohitim Primo\u017ea. Izmenjava par besed, vendar se kmalu spet lo\u010diva, saj v klanec, ki je pred nama izbereva vsak svoj tempo. Sedaj ga \u017ee poznam, zato la\u017eje najdem pravi ritem. Na vrhu prehitim \u0161e Petra, se spet divje zapodim v dolino in kar se da hitro \u00bbzapeljem\u00ab na drugo stran jezera, kjer si re\u010dem: \u00bbFant moj, samo \u0161e en krog\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Zadnja tretjina kolesarjenja se za\u010dne z rahlim nelagodnim ob\u010dutkom na zadnji plati in v ramenih, ki se iz minute v minuto stopnjuje v bole\u010dino. Telo \u017ee \u010duti, da ga preobremenjujem, zato se za\u010dne po\u010dasi upirati. Zavedam se, da so te\u017eave sestavni del ironmana, zato ne delam panike, ampak samo stisnem zobe, nadaljujem v istem tempu in molim, da ostane samo pri tem. Pa ne ostane res. 20 kilometrov pred menjavo, v enem od ovinkov za\u010dutim, da mi za\u010dne kolo odna\u0161ati navzven. Takoj vem, da mi v gumi popu\u0161\u010da pritisk. Sranje! Bojim se, da bom moral menjati zra\u010dnico, kar mi bo pobralo bog ve koliko \u010dasa. \u0160e bolj pritisnem na pedala in upam, da bom le zvozil do konca. Guma postaja vse bolj prazna, hitrost pa mi, kljub temu, da gonim kot zme\u0161an, vztrajno pada. Zadnje kilometre se vle\u010dem \u017ee \u010disto po pol\u017eje in kot z\u00fcri\u0161ki tramvaj drdram s prazno gumo po asfaltu, dokler kon\u010dno ne pridem do menjave.<\/p>\n\n\n\n

\u010cas kolesarjenja je 5ur in 35 minut, kar pomeni, da sem vozil s povpre\u010dno hitrostjo 32 km\/h. Tudi 600. \u010das med vsemi udele\u017eenci mi govori, da sem vozil kar dobro.<\/p>\n\n\n\n

Tek<\/strong>
V menjavi si najprej oddahnem, da sem sre\u010dno zaklju\u010dil s kolesom, nato pa si samo obujem copate in se odpravim na tek. Za mano sta, po sedmih urah, dve tretjini ironmana in prete\u010di moram \u0161e 42 kilometrov. \u00bbUf, pa saj to je nemogo\u010de\u00ab, se prestra\u0161im, vendar se takoj nato zavem, da ne smem tako razmi\u0161ljati. Raje si progo razdelim na 10 kilometrske kroge. Ta razdalja mi je s treningov bolj doma\u010da in tudi 10 se sli\u0161i precej manj kot 42.<\/p>\n\n\n\n

Prvih nekaj sto metrov imam ob\u010dutek, kot bi tekel po jajcih. Noge so navajene vrtenja pedal in nikakor ne znajo preklopiti na teka\u0161ki program. Potem postane korak nekoliko la\u017eji, vendar to \u0161e vedno ni to. Tempo je malo pod 6 minut na kilometer, a kaj bolj\u0161e niti ne pri\u010dakujem. Nasploh se s hitrostjo ne obremenjujem preve\u010d, edina misel mi je, da krog po krog sploh odte\u010dem. Ura je 2 popoldne in vro\u010dina kar dobro pritiska. \u0160e dobro, da je proga lep del poti speljana po parku, v senci dreves. Te\u010demo tako, da se, zaradi kri\u017eanj poti s podhodi, s Petrom, Primo\u017eem, Ale\u0161em in Toma\u017eem ve\u010dkrat sre\u010dujemo. Zanimivo, kako potekajo na\u0161a sre\u010danja. V za\u010detku, dokler je v nas \u0161e nekaj energije, je med nami \u0161e prisotna kak\u0161na vzpodbudna beseda, ko pa utrujenost nara\u0161\u010da se pozdravimo zgolj z gibom roke, \u0161e kasneje samo z nasme\u0161kom, v zadnjih kilometrih pa smo sposobni zgolj brezizraznega o\u010desnega kontakta. Tudi z Igorjem, ki se prestavlja po progi iz mesta na mesto, se sre\u010dujeva prakti\u010dno vsakih nekaj deset minut. Vzpodbuja me, me obve\u0161\u010da o mojem tempu in me opozarja naj dovolj jem in pijem. \u010ceprav mi ni\u010d ne tekne, na vsaki okrep\u010devalnici stisnem v usta gel, potem pa nekaj metrov hodim in po vrsti pijem vse kar ponujajo: vodo, izotoni\u010dni napitek, juho, coca-colo in verjetno \u0161e kaj, kar niti ne registriram. Prvi krog je relativno hitro in brez ve\u010djih te\u017eav naokrog, v drugem pa me za\u010dne v \u017eelodcu hudo zvijati. Ni\u010d \u010dudnega, tudi \u010de bi imel \u017eelodec iz inoxa, take vrste in take koli\u010dine hrane ne bi mogel prenesti. Kr\u010di pridejo tako hitro in so tako mo\u010dni, da me kar krivi. Nekaj \u010dasa se borim in odla\u0161am, potem pa rit nenadoma postane neizprosna in prav tisti trenutek zahteva svoje. \u010ce ne bi bilo \u017eive meje ob progi, bi se moral olaj\u0161ati kar pred vso mno\u017eico ljudi, tako pa napol diskretno smuknem na drugo stran in si vzamem minuto ali dve \u010dasa.
Nato gre vse la\u017eje. Skoncentriram se na tretji krog, saj vem, da v \u010detrtem ne bom odstopil, pa \u010deprav se bo treba priplaziti do cilja. Pa se sploh ni treba. Nasprotno, kakih 5 kilometrov do cilja prvi\u010d pogledam na uro in za\u010dnem ra\u010dunati, kak\u0161en bi bil lahko moj kon\u010dni \u010das. Kar verjeti ne morem, ko vidim, da bom krepko hitrej\u0161i od pri\u010dakovanih 12 ur. Zajame me ob\u010dutek evforije, ki me kar ponese proti cilju. Neverjetno, s kak\u0161no lahkoto prete\u010dem zadnjo razdaljo in se, potem ko sem moral trikrat odte\u010di mimo, kon\u010dno odpravim skozi ciljni prostor. Kar dlake mi gredo pokonci, ko kot najve\u010dji zmagovalec te\u010dem po preprogi obdani z visokimi tribunami polnimi gledalcev, ki navijajo zame. Na levi in desni me pozdravljajo mlade plesalke v minicah in \u0161tevilni fotografi ho\u010dejo ovekove\u010diti vsako sekundo mojega prihoda v cilj. Fredy Mercury me, mene, \u0161ampiona, s svojo pesmijo glasno pozdravlja po zvo\u010dniku. Moja nekriti\u010dnost pri dojemanju realnosti dose\u017ee vrhunec in iluzija nekak\u0161nega raja, ki jo do\u017eivljam, je popolna.<\/p>\n\n\n\n

Cilj<\/strong>
Semafor poka\u017ee, da sem maraton pretekel v 4 urah in 12 minutah (612. \u010das med vsemi), s celotnim triatlonom pa opravil v 11 urah in 19 minutah. \u010ceprav mi uvrstitev sploh ni pomembna, sem lahko tudi s 634. rezultatom med vsemi udele\u017eenci in 170. rezultatom v moji starostni kategoriji ve\u010d kot zadovoljen.<\/p>\n\n\n\n

V cilju nekaj trenutkov kar lebdim nad dogajanjem. V meni so skoncentrirani ob\u010dutki uspeha, sre\u010de in izpolnjenosti, poleg tega pa \u010dutim \u0161e nekak\u0161no katarzo in razbremenitev od vseh napetosti in vsega hudega, kar sem do\u017eivel, ne samo ta dan, ampak nasploh v \u017eivljenju. Potrebujem nekoga ob sebi, da bi lahko podelil vse te silne ob\u010dutke. Ko ves nasmejan prite\u010de k meni Igor, se mi iz o\u010di brez sramu vsujejo solze.<\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dek<\/strong>
S prihodom v cilj bi lahko zgodbo o ironmanu zaklju\u010dil, vendar se nobena tovrstna zgodba v tej to\u010dki ne kon\u010da. Nadaljuje se z novim poglavjem, ki govori o postopnem, ponovnem \u00bbsestavljanju\u00ab samega sebe v telesno, psiholo\u0161ko in socialno celoto, ter vra\u010danju v obi\u010dajne \u017eivljenjske okvirje. To poglavje sploh ni tako kratko, kot bi si kdo mislil in se bere veliko bolj dolgo\u010dasno kot prej\u0161nje. V njem \u00bblu\u010di slave\u00ab po\u010dasi ugasnejo in \u00bbglavni junak\u00ab mora sestopiti s piedestala. Spet mora za\u017eiveti \u00bbnormalno\u00ab \u017eivljenje, v katerem se posveti vlogam, ki jih je prej malo zanemarjal: vlogi partnerja, vlogi star\u0161a, poklicni vlogi, vlogi graditelja hi\u0161e, vlogi prijatelja in drugim \u0161tevilnim vlogam, ki jih vsi obi\u010dajni ljudje \u017eivimo. Glede vloge \u0161portnika-rekreativca je na razpotju in se mora odlo\u010diti med ve\u010d mo\u017enostmi: ali naj vlogo v celoti opusti, ali naj ji v \u017eivljenju daje te\u017eo, ki jo z drugimi vlogami lahko usklajuje, ali pa naj se vlogi, ne glede na vse, posveti s \u0161e ve\u010djo vnemo.<\/p>\n\n\n\n

Spomini, kako je \u00bbosvojil\u00ab svoj ironman mu, kot neizbrisen pe\u010dat, ostanejo v vsakem primeru za celo \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

Matej Peljhan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z\u00fcrich. No\u010d se po\u010dasi umika dnevu in prvi son\u010dni \u017earki, ki posvetijo izza hribov, napovedujejo, da bo zadnja junijska sobota son\u010dna in prijetno topla. Dan bi lahko bil prav po\u010ditni\u0161ko umirjen, vendar dogajanje na jezerski obali ka\u017ee, da temu \u0161e zdale\u010d ne bo tako. Vrve\u017e je \u017ee od najzgodnej\u0161ih ur popoln. Mno\u017eice ljudi se kot […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1117","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1117","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1117"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1117\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1118,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1117\/revisions\/1118"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1117"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1117"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1117"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}