{"id":1073,"date":"2024-01-24T22:21:17","date_gmt":"2024-01-24T21:21:17","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1073"},"modified":"2024-01-24T22:21:18","modified_gmt":"2024-01-24T21:21:18","slug":"prva-polovicka-loveman-bled","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1073","title":{"rendered":"Prva polovi\u010dka Loveman Bled"},"content":{"rendered":"\n\n\n

Robi je v svojem prispevku zajel in zadel vse tisto, kar dela triatlon tako enkratnega. Ko sva se po Bledu dogovorila, da bo napisal svojo zgodbo, sem nestrpno \u010dakal na po\u0161to, prepri\u010dan, da je aktualna samo objava takoj po tekmi. Zdaj sem pravzaprav vesel, da smo na izdelek \u010dakali tako dolgo. Pri\u010dujo\u010d zapis se mi namre\u010d zdi izjemno dragoceno pri\u010devanje za \u010das, ko vsi delamo na\u010drte za prihodnjo sezono, morda podvomimo vase … Vsem lahko pomeni dodatno motivacijo pri sprejemanju odlo\u010ditev, vas lahko hrabri in pomeni jezi\u010dek na tehtnici, da re\u010dete – yes, tudi jaz ho\u010dem biti zraven!  Iskreno verjamem, da bomo imeli v klubu \u0161e veliko Robijev.<\/p>\n\n\n\n

MOJA PRVA \u00bd IRON DISTANCA LOVEMAN 2010 BLED<\/h4>\n\n\n\n

Nekajkrat me je \u017ee pre\u0161inilo, da bi kak\u0161no misel vrgel na papir, pa se nikakor nisem spravil prijeti pisala v roke, ups, pardon, prste spraviti na tipkovnico. Po tejle preizku\u0161nji pa o tem sploh ni bilo ve\u010d dvoma. Dodal bom kamen\u010dek v mozaik mnogih \u0161portnih src, ki sestavljajo Eno \u0161portno srce. Edino kar upam je, da slu\u010dajnega bralca tega eseja ne bom preve\u010d zamoril in spravil v posteljo\u2026\"Wink\"

Bom pa izbral \u010disto druga\u010dno pot in poro\u010danje o tem ter, se nekoliko vrnil nazaj v same za\u010detke \u0161portnega delovanja do tega, kako sem sploh pristal v triatlonu. \u0160e pred nekaj leti bi, \u010de bi me kdo vpra\u0161al, kaj menim o tem, dejal, da je triatlon \u010dudovit \u0161port vendar pa se v tem nikakor ne vidim, ne bi zdr\u017eal. Pa \u0161e dobro, da nisem poslu\u0161al, kaj mi govori glava ampak sem se, sicer nekoliko kasneje, prepustil srcu in temu, kar enostavno sem, kar enostavno obo\u017eujem.

Nemalokrat mi po mislih rojijo stvari, na katere pravzaprav ni mogo\u010de najti razumskega odgovora. Kako bi jih sploh na\u0161el in zakaj bi jih sploh iskal, \u010de je bit v ljubezni do ne\u010desa, v ne\u010dem, kar enostavno rad po\u010dne\u0161, \u017eeli\u0161 po\u010deti in enostavno mora\u0161 po\u010deti.<\/p>\n\n\n\n

Vse skupaj pa izvira v otro\u0161ki ljubezni do \u0161porta. Kot otrok vedno v gibanju. Vedno v pogonu ali s tekanjem ali na kolesu. Prve udele\u017ebe na \u0161olskih in med-\u0161olskih krosih, vedno dalj\u0161e razdalje, vedno novi izzivi. Vsaki\u010d hitrej\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

Kot mladeni\u010d sem o\u010ditno iskal, da me vsake toliko kdo \u00bbbrcne v tazadnjo\u00ab, da sem pri\u010del ponovno migati, da sem se zbudil in reaktiviral to ljubezen. Z vstopom v srednje\u0161olsko obdobje sem se prvo leto kar malo polenil in zaspal. Zbudil sem se hitro in pri\u010del z aktivnim treniranjem atletike \u2013 srednje proga\u0161kih distanc in kasneje tudi dolgoproga\u0161kih, poleg tega pa sem pri\u010del s tekom na smu\u010deh in biatlonom ter izvedenko voja\u0161ki biatlon. Bil sem namre\u010d kadet v Tacnu. \u010cudovito obdobje, tudi v tekmovalnem smislu omembe vredno.<\/p>\n\n\n\n

Po \u0161tirih letih \u0161e nekje 3 leta po vstopu v odrasli svet. Potem pa dolgo, res dolgo zimsko spanje. Pa \u010de me kdo vpra\u0161a, enostavno nimam odgovora, zakaj. Po pravici, se ga niti ne trudim iskati, ker spremenil ne bom ni\u010d. Je del zgodovine. Me je pa to globoko nekje po\u010dasi za\u010delo najedati.<\/p>\n\n\n\n

Namre\u010d, ko sem spoznal ljubezen mojega \u017eivljenja, sem nemalokrat potarnal o mojem po\u010dutju in kako pogre\u0161am \u0161port in obdobje, ko sem tako rad tekel. Podpirala me je vedno, vendar bolj smiselnega odgovora, kot sem ga dobil, ni: \u00bbRobi, lepo\u2026torej zakaj enostavno ponovno ne za\u010dne\u0161 s tem\u2026najdi \u010das, organiziraj se in za\u010dni..\u00ab. V teh \u010dasih, ob vseh obveznostih \u2013 dru\u017einskih, slu\u017ebenih in ne vem katerih \u0161e \u2013 se res zdi najla\u017eje re\u010di, da ni \u010dasa \u0161e za kaj drugega. Pa vendarle je \u0161portno srce v meni postajalo vse mo\u010dnej\u0161e do poletja leta 2007, ko sem \u010das za njega na\u0161el in ga vedno najdem. Z jesenskim odkritjem kluba in vklju\u010ditvijo v njega ter, prepri\u010dan sem v to in neizmerno hvale\u017een, sr\u010dnim razumevanjem Igorja za mojo situacijo, je to postalo del Enega \u0161portnega srca.

Takrat tudi pod razno nisem upal razmi\u0161ljati o polovi\u010dni IM distanci, kaj \u0161ele, da se bo to zgodilo tako hitro. Bil sem pa\u010d \u0161e eden tistih, ki so tak\u0161ne distance in sploh tak\u0161en podvig gledali s strahospo\u0161tovanjem. Pa verjetno nisem edini pri tem. \u017de sama kombinacija \u0161portov, ki jih vklju\u010duje ta lep \u0161port, se mi je, kratko re\u010deno, zdela nora. Pa sem kaj hitro ugotovil, da sem dovolj \u00bbnor\u00ab tudi jaz, za te stvari. Pa ta pojem ni mi\u0161ljen v negativnem smislu.

O triatlonu sem v zadnjih letih poslu\u0161al veliko, vendar si sebe enostavno nisem predstavljal v tem. Kako neki bi, ko pa prakti\u010dno nisem znal plavati, pravilno plavati. Drznil sem si v vodo, znal nad njo ostati in nekako u\u017eiva\u0161ko premikati roke, kar mi je omogo\u010dilo u\u017eivati v vodi, to je pa tudi vse. \u0160e ne vem kak\u0161na \u017eelja po pravilnem plavanju se mi v mladosti ni uresni\u010dila. Ko so nas v izobra\u017eevalnem smislu po\u0161iljali v razli\u010dne \u0161ole v naravi ipd. sem vedno kon\u010dal v skupini, s katero se nih\u010de ni kaj dosti ukvarjal in tisti, ki je imel nalogo, da nas nau\u010di osnov, tega enostavno ni storil ampak se je raje priklju\u010dil tistim, ki so \u017ee kaj znali. Ostali pa\u2026.: \u00bbbodite v nizki vodi in u\u017eivajte.\u00ab O\u010ditna praksa tistih \u010dasov, saj se ni zgodila enkrat ampak vedno, \u017eal. Tako sem na koncu ali recimo temu za\u010detku mojega stopicanja po neki novi \u0161portni poti tudi pri\u0161el v stik z igorjem, zaradi plavanja.<\/p>\n\n\n\n

Da sem pri\u0161el do njega pa je \u00bbkriva\u00ab udele\u017eba na Sprintu v Ko\u010devju Avgusta 2007. Da pa sem sploh \u0161el tja, pa je odgovoren eden od super prijateljev, ki je v mladinskih \u010dasih treniral ta \u0161port in mi s tak\u0161nim zanosom govoril o njem, da sem moral poskusiti.<\/p>\n\n\n\n

Tisti, ki takrat niso bili prisotni na tej prireditvi, jim je lahko \u017eal, saj so zamudili \u0161ov \u0161ovov\u2026\"Wink\", no vsaj kar se ti\u010de plavalnega dela; no ja t.i. plavalnega dela vsaj za mene. Mislim, da je ljudstvo takrat \u017ee pozabilo, da imajo \u0161e enega tekmovalca v vodi in sem se kasneje do kolesa moral prebijati \u010dez njih. Zaostanek, ki sem ga pridelal v jezeru, se na tako kratki razdalji ne da popraviti kaj dosti. V vodi sem prebil \u010dastivrednih 53 minut (mislim, da je bilo tu nekje).<\/p>\n\n\n\n

\"Robi<\/figure>\n\n\n\n

\u010ce ne drugega, vsaj vode nisem pil, ker ni bilo nikogar, ki bi povzro\u010dal valove okoli mene\u2026B-). Mislim, da sta kolega na bar\u010dici komaj \u010dakala, da prilezem iz vode\u2026.\"Wink\"<\/p>\n\n\n\n

In pri\u0161el sem ven in\u2026..nadaljeval. Odlo\u010ditev, plavati se mora\u0161 nau\u010diti\u2026.saj ni nujno, da zaradi triatlona samega, ampak najprej zaradi sebe, drugo bo pa potem pri\u0161lo samo od sebe; s pridnim delom seveda.
\u010ce je to bila takrat dogodiv\u0161\u010dina, saj nisem vedel v kaj se spu\u0161\u010dam, je nekaj prebudila. In odprla skrinjico. Ljubezen do triatlona. Ob\u010dutki, ki sem jih do\u017eivel, se z znanimi besedami ne dajo opisati. Opisalo bi jih lahko srce in du\u0161a, \u010de bi znala govoriti. Lahko pa jih do\u017eivi\u0161, \u010de to poskusi\u0161. Jaz sem.

Osvojitev plavalne tehnike od jeseni 2007 do konca leta 2008, \u010deprav je \u0161e veliko treba storiti. Vztrajanje na teku, kot je po planu\u2026.so obdobja, ko vse naredim z lahkoto, in so obdobja, ko pravzaprav ne \u010dutim neke volje do \u010desarkoli, pa kljub temu vztrajam. Vztrajam, ker se ob\u010dutkom brezvoljnosti ne bom predal, ker so ve\u010dinoma produkt napornega delovnika, v\u010dasih norega razporeda dela. Tudi svoje drage no\u010dem zapostaviti, je moja \u017eivljenjska ljubezen, ki me podpira pri tem, kar po\u010dnem. In potem sta tu \u0161e dva bisera.
Kolo je pri tem malo zaspalo. Prav tako pa sploh nisem imel kolesa kot se spodobi, bilo je MTB, ki pa bo uporabno na jekleni varianti nekje v prihodnosti. Po enoletni slu\u017ebeni odsotnosti v evrazijskem obmo\u010dju, kjer so bili pogoji, mimogrede, za treninge nikakr\u0161ni in razmere prenevarne za resno ukvarjanje (na obmo\u010dju, kjer sem opravljal slu\u017ebo) se mi je uresni\u010dila tudi ta \u017eelja. Ko\u010dno sem si privo\u0161\u010dil dirkalca. Pa je bil kolesarski del vseeno preve\u010d zapostavljen, da bi lahko v nadaljevanju pri\u010dakoval hitrej\u0161e \u010dase. Potrebna bo sprememba strategije treninga, sli\u0161im v pogovoru z Igorjem o moji ciljih. V dobr\u0161ni meri se mi ni iz\u0161la, saj sem bil s svojimi odsoten v tujini. Tako hudo aktivne po\u010ditnice kot letos, \u0161e nismo imeli. In to tako, da nisem mogel odte\u010di enega samega km, kaj \u0161ele kaj drugega. Ker smo bili na severu Evrope, sem se poskusil enkrat namo\u010diti v Severnem morju, pa sem uspel priti v vodo do pasu. Potem pa sem za\u010dutil kosti v nogah in sem misli, da mi je odpadlo vse kar se dr\u017ei na njih. Ne, ugotovim, plavanje v Severnem morju ne bo \u0161lo. Neopren bi bil \u0161e kako dobrodo\u0161el.<\/p>\n\n\n\n

Neopren, pa bi si upal do glave iti v vodo. Potem pa gledam na\u0161a paglav\u010dka, kako se podita in namakata v vodi. Neverjetno, ju gledam in me zebe \u017ee samo, ker ju gledam..\"Wink\". Pa kljub temu prekinem njuno rajanje v vodi in ju potegnem iz vode. Oba hladna kot v zmrzovalniku ohlajena pija\u010da me pa kregata, zakaj ju ne pustim \u0161e malo. Kratka razlaga in pika ali plju\u010dnica in domov. Ne, prva varianta in nadaljevanje u\u017eivanja.

Letos \u017ee nekoliko prepozen bom ve\u010d poudarka na to (novo strategijo, na\u010din dela) dal v prihajajo\u010di sezoni, se odlo\u010dim. Moram. \u010ce se ho\u010dem uresni\u010diti v naslednjem, osebno glavnem, cilju za prihajajo\u010do sezono. Ugibate lahko samo enkrat\u2026.\"Wink\"

Pred odhodom v Gruzijo januarja 2009 so bili moji cilji nekako takole: izbolj\u0161ati tehniko plavanja, nabaviti ta hitr bicikl, tek itak ni bil problem. Nabava v letu 2010, \u010de bo vse po sre\u010di, prva polovi\u010dka leto kasneje, \u0161e leto kasneje pa dolga varianta. Ampak tu je bilo vklju\u010deno tudi leto 2009. Zaradi odhoda so se plani v moji glavi prestaviti vsaj za leto dni. No, vsaj tako se je zdelo.<\/p>\n\n\n\n

Spomnim se, ko je Igor pri\u010del z animiranjem 3K-jevcev in \u0161ir\u0161e za sodelovanje na slovenski – blejski polovi\u010dki. Ko sem to prebiral po spletu, me je takoj pre\u0161inila misel: \u00bbNo way, \u010de si \u0161e tako \u017eeli\u0161 sodelovati, si bil predolgo odsoten v tujini brez pravega treninga\u2026\u00ab. Seveda je skrita v meni ostala sr\u010dna \u017eelja biti tam. Glavni cilj sezone je bil sodelovanje na olimpijski distanci na Bledu teden dni pred tem. Vse do trenutka\u2026. zgodilo se je na enem od treningov plavanja na Kodeljevem. Izmed ostalih prisotnih tudi do mene pristopi Igor in me povpra\u0161a po namerah in ciljih na Bledu. Sam v celi se ne vidim, lahko \u0161tafeta in sicer teka\u0161ki del, saj gre za disciplino, ki jo obvladam, povem. Ko me vpra\u0161a ali se vidim v solo varianti, saj je mnenja, da sem sposoben sam opraviti s polovi\u010dko, se okoli mene zabliska in zaigra aleluja\u2026..hecam se\u2026\"Wink\" Presene\u010den odvrnem, da bom premlel zadevo. Ampak kaj dosti premlevati nisem imel.<\/p>\n\n\n\n

Zmogel bo\u0161 in to tako, da bo\u0161 u\u017eival. Kako ti bo to uspelo, bo\u0161 ugotavljal kasneje. Re\u010deno, storjeno. Bom pa olimpijsko distanco opravil prej kot sem ra\u010dunal. Za trening in pridobivanje ob\u010dutka, saj sem pred tem sodeloval le na sprint razdaljah. In se je zgodilo v Velenju vro\u010dega julijskega dne. Cilj \u2013 pod tri ure. In je uspelo 2:48 in \u0161e nekaj. Pred tekmo splo\u0161en cilj, po njej pa razmi\u0161ljanje o tem, kaj bi lahko \u0161e izbolj\u0161al. Zanimivo ne. Ampak ni\u010d nenavadnega hkrati. Kljub odlo\u010ditvi, da se glede na okoli\u0161\u010dine, v katerih se ukvarjam s tem lepim \u0161portom, na prvem mestu posvetim zgolj temu, da se z njim ukvarjam, se nekje globoko \u0161e vedno skriva vsaj kan\u010dek tekmovalnega duha.<\/p>\n\n\n\n

Do dopusta v sredini avgusta lepo treniram, plavam, bicikliram in te\u010dem. Predvsem, ko te\u010dem, mi uspe dose\u010di nekak\u0161no stanje, ki na mene deluje \u017ee skoraj kot meditacija. Kljub naporom, katerim si podvr\u017een, se uspem umiriti in premisliti marsikatero zadevo. Razmi\u0161ljam o 11. 9. Kaj bo, kako bo, v mislih se \u017ee pripravljam na ve\u010durno akcijo. To stanje mi nekako prekine dopust. Vendar se ne obremenjujem, z dru\u017eino u\u017eivam v aktivnih po\u010ditnicah, ne uspem pa opraviti niti enega treninga. Nemogo\u010de. Ob 07.00 pokonci in v akciji do 22. \u2013 23. ure. Vsak dan. Noro. Imamo se fajn. Ko se vrnemo v Slovenijo konec avgusta pa se vrnejo ti ob\u010dutki, ki so tokrat nekoliko me\u0161ani. Ali bo kljub vsemu \u0161lo, doga pavza, treniram in se na koncu pomirim. Seveda ti bo in u\u017eival bo\u0161. Pravilno ocenjena pripravljenost in temu primerno prilagojena taktika sta omogo\u010dili \u010dudovito razpolo\u017eenje in pripravljenost na start. Ki sem ga nestrpno pri\u010dakoval \u017ee teden dni pred startom.

Popoldne dan pred tekmo se odpravimo z drago in najmlaj\u0161im fantom proti Bledu. Zelo blizu v vili smo imeli namre\u010d najeto sobo tako, da je bilo do prizori\u0161\u010da 10 minut pe\u0161poti. Razlo\u017eimo stvari in se odpravim proti Mali Zaki, kjer je bilo dogovorjeno tudi sre\u010danje s taborom kluba, kjer smo prejeli \u0161tevilke in vse ostalo. Polno tekmovalcev, \u017eivahno razpolo\u017eenje. Sre\u010danje s sotrpini iz plavalne skupine pa tudi ostalimi. Z nekaterimi se poznam malo bolje, z nekaterimi bolj be\u017eno, nasmehov in dobre volje pa polno. Poln adrenalina znotraj, na zunaj pa posku\u0161am delovati umirjeno. \u017de nekaj dni pred tem i\u0161\u010de\u0161 notranjo koncentracijo, mir, ki je v teh trenutkih najbolj pomembna. Vidim se \u017ee v vodi, pa potem na poti proti Bohinju in v nadaljevanju satelitskem kro\u017eenju okoli jezera. \u017de nekje na sredini poti iz Ljubljane proti Bledu ugotovim, da sem pozabil nekaj dodatne opreme, ki bi bila koristna na kolesu in bi prepre\u010dila, da bi zmrzoval v bohinjskem delu; \u010desar sem se bal in se je kasneje tudi potrdilo kot dokaj to\u010dna domneva. Ne glede na vremensko napoved, ki je bila za dan D ugodna, je Bohinj vseeno pojem zase. Kot tista \u00bbposle j nema k\u00ab ali lepa slovenska \u00bbpo to\u010di zvoniti je prepozno\u00ab odmislim to dejstvo in se miselno pripravim s tem kar imam. Hkrati pa tudi \u0161ola, da naslednji\u010d s sabo vzamem vse kar imam in se na kraju samem odlo\u010dim, kaj bo potrebno in kaj ne. Hja, to bi bila edina logi\u010dna odlo\u010ditev \u017ee v prvo. Itak.

Spro\u0161\u010dene debate, sprehodi po prizori\u0161\u010du, pomirjujo\u010di pogledu proti jezeru, proti delu, kjer se bomo zagnali v vodo in plavali, dotiki hladne jezerske vode \u2013 kar pa me ni pretirano skrbelo glede na obvestilo, da bodo plavalne obleke dovoljene – \u2026\u2026.. in \u017ee iz ozvo\u010denja prihrumi obvestilo, da se bo v kratkem pri\u010del briefing. Vsi se po\u010dasi zgrnemo proti \u0161otoru in \u017ee je tukaj na odru Miro, ki je prireditev organiziral iz srca, ljubezni do triatlona, \u017eelje po izbolj\u0161anju prepoznavnosti tega \u0161porta v Sloveniji in uspelo mu je, \u0161e ve\u010d kot to. Takoj za njim sledi predstavitev tekme. \u010ceprav prvi\u010d na tak\u0161ni distanci, nekaj stvari izve\u0161 \u017ee pred tem, brska\u0161, prebira\u0161, sem na briefingu zaradi prenekaterih podrobnosti, ki jih ne izve\u0161 kako druga\u010de. In izpla\u010dalo se je biti tam.<\/p>\n\n\n\n

Po briefingu, ki je bil kar dolg in podroben, \u0161ibam v vilo, kjer me \u010dakata draga in Enej, ki sta medtem pripravila sobo, da se skupaj odpravimo nazaj na pasta-party. Oba utrujena \u2013 priznam, da tudi sam od celodnevnega skakanja \u2013 in se odlo\u010dimo, da presko\u010dimo polnjenje z OH ter nekaj prigriznemo v vili. Sam si vzamem \u0161e \u010das za pripravo opreme in kolesa tako, da jo zjutraj samo zagrabim in \u0161ibam na prizori\u0161\u010de.

Potem pa no\u010dna mora marsikaterega, sploh, \u010de je nekaj prvi\u010d. Ho\u010dem zaspati, pa mi misli preletavajo razli\u010dne stvari, hkrati pa \u017ee poln adrenalina in bi najraje hotel, da se start za\u010dne kar tisti ve\u010der\u2026\"Wink\" V hiperaktivnosti teh misli pa mi vseeno le uspe potoniti\u2026. ampak ne v jezeru, v snu. \u017de je tu jutro; sem sploh kaj spal, po\u010dutim se podobno kot ve\u010der poprej. Gotovo se vse skupaj v mislih sploh kon\u010dalo ni. Kakorkoli, umirjen se vstanem, pripravim in z opremo pe\u0161 odpeketam proti izhodi\u0161\u010du.

\u0160e tema ob prispetju na prizori\u0161\u010de, se po\u010dasi zgrinjajo ostsli triatlonci. Eni \u017ee pripravljajo opremo, eni kramljajo, jst pa nestrpno \u010dakam, da se odpre menjalni prostor, da odlo\u010dim kolo. Kar se naposled tudi zgodi. Do \u0161otora. Tam se \u017ee sre\u010dujemo klubski kolegi. Hec, spro\u0161\u010den pogovor ipd. Vse skupaj je delovalo kot umirjena situacija, prepri\u010dan pa sem, da je imel prenekateri, \u010de ne vsaj, \u0161e svoje misli glede dirke. Predvsem pa tisti, ki smo to po\u010deli prvi\u010d.

Ob 07.00, ko se je pri\u010delo, jutranji \u010dude\u017e. Son\u010dek na obzorju, jezero ble\u0161\u010de\u010de in kar vabilo je, da zaplavami v njem\u2026 no samo temeraturo je potrebno odmisliti, ta je bila tistega jutra kar \u00bbprijetno sve\u017ea\u00ab. Nekaj trenutkov pred tem, tekmovalci povabljeni, da se postavijo na \u0161tartno linijo oz na breg jezera, ki je bil ozna\u010den posebej za to. Potem pa v vodo, ker je bil tak tufi start. No, tik pred startom pa do\u017eivim \u0161ok. Ko si nastavim o\u010dala na o\u010di in grem pod vodo, da jih preverilm, mi to \u010dudo po\u010di. Neeee, pa ne \u017ee spet in ne ravno tukaj. Podobno peripetijo sem imel namre\u010d \u017ee na sprint distanci na \u0160martinskem jezeru poleti, ko so mi o\u010dala po\u010dila po okoli 200 m plavanja. Bolj v agoniji kot v upanju po uspe\u0161ni sanaciji okvare, poskusim sestaviti o\u010dala, vendar neuspe\u0161no. Zabri\u0161em jih na breg, se obrnem v smeri plavanja in re\u010dem, o\u010dala me pa ne bodo ustavila.<\/p>\n\n\n\n

\"Robi<\/figure>\n\n\n\n

Raj\u0161i ne nari\u0161em obla\u010dka in misli, ki so mi rojile v tem trenutku. Mislim, da bi zmanjkalo prostora za vse kletvice, ki so mi pre\u0161le misli\u2026 B-)<\/p>\n\n\n\n

\u0160tart. Poskusim prosto tehniko brez o\u010dal, pa mrzla voda ni ravno pogodu mojim o\u010dem. Ne bo \u0161lo, ugotovim. Prsna tehnika polovica dol\u017eine do prvega zavoja in si re\u010dem, ta bo pa dolga na tak na\u010din. Pa se spravim prosto tehniko na na\u010din, da imam glavo tik na vodo. Muka, ampak gre. Sploh pa trpi moj vrat, ker drgne ob vratni rob neoprena. No\u010dem niti razmi\u0161ljati o bole\u010dini, ki mi ga drgnjenje povzro\u010di po prvem krogu in se vr\u017eem v vodo ter nadaljujem drugi krog ter \u010dakam\u2026..da ga odplavam.

Zunaj sem. Vse kar sledi, bo v vsakem primeru samo \u0161e u\u017eivanje. Hitro na kolo. \u010ceprav sem imel \u010dez triatlon dres oble\u010den \u0161e brezrokavnik sem kmalu ugotovil, da bi bilo pametno vzeti \u0161e kak\u0161ne kos opreme in ga uporabiti namesto brezrokavnika. Zmrzil ne bo\u0161 in itak bo\u0161 kmalu ven iz mrzlega, u\u017eivaj in u\u017eivam v vo\u017enji. Prelep pogled, kamorkoli se zazrejo o\u010di. Prekrasno prizori\u0161\u010de.

Ve\u010dinoma vozim solo, dohitevam kolesarje pred menoj, pazim na pravilno prehitevanje in ponavljam vajo. Vmes pa u\u017eivam v vo\u017enji in prehranjevanju ter pitju teko\u010dine. Nekajkrat opazim \u00bbgrozde\u00ab kolesarjev, kar mi je bilo malo \u010dudno glede na pravila. No, \u010deprav so pravila tudi zato, da se kr\u0161ijo. Zgleda, da tudi pri tak\u0161nih dirkah. Va\u017eno, da te ne dobijo\u2026.\"Very
Sre\u010dujem se s sotekmovalci, z nekaterimi si izmenjamo bodrilne nasme\u0161ke, nekateri pa v vnemi enostavno odhitijo mimo z vso hitrostjo.<\/p>\n\n\n\n

\"Robi<\/figure>\n\n\n\n

Odkolesarim svoj tempo in prispem v menjalni prostor. Po\u010dutim se dobro in \u010dutim, da pri teku ne bi smelo biti te\u017eav. In jih tudi ni bilo. So mi pa v prvem krogu dobesedno pokala stopala zaradi dejstva, da je bilo na kolesu tudi nogam nekoliko mrzlo. No tega pa nisem toliko \u010dutil na kolesu kot kasneje na teku.

Pri teku se po\u010dutim fenomenalno in prakti\u010dno se mi ves \u010das smeji. \u010ceprav sem nekaj \u010dasa izgubil na kolesu, ker nisem vozil hitreje (pa mi tukaj ob dejstvu, da sem za kolo zaradi razli\u010dnih razlogov res namenil premalo \u010dasa, ne sme biti \u017eal) ugotovim, da je bila tak\u0161na odlo\u010ditev glede na vse, pravilna. In tako skozi celotno dol\u017eino lepo v cilj.

Ko pridem skozi cilj, z o\u010dmi i\u0161\u010dem drago in Eneja in jih najdem. Vesel, ker ju vidim. <\/p>\n\n\n\n

\"Robi<\/figure>\n\n\n\n

Glede same dirke pa\u2026.da sem pri\u0161el \u010dez cilj sploh ni bilo tako pomembno kot to, da sem premagal celotno distanco s tremi disciplinami in da sem v vsaki (ja tudi pri plavanju, ne glede na te\u017eavo, ki sem je bil dele\u017een) u\u017eival. Ko u\u017eiva\u0161, pa tukaj ni pomembno ali to dela\u0161 na izrazito tekmovalni na\u010din ali pa na kak\u0161en drug na\u010din, sploh ne razmi\u0161lja\u0161 o cilju. In to je, tako mislim, tudi bit tega.

V preteklem letu sem ob dveh prilo\u017enostih sli\u0161al tisti sloviti izrek: \u00bbNo pain, no gain\u00ab. Se strinjam, vendar prvi del mora ostati v obdobju treningov, ki je \u017ee itak velika ve\u010dina \u010dasa, ki ga prebije\u0161 za \u0161port, drugi del je pa potem rezultat vsega skupaj. Ko lahko re\u010de\u0161, u\u017eival sem, fajn je blo in ne kak\u0161no mu\u010denje ipd.

Poleg tistega, kar so mi darovali moji najdra\u017eji ob rojstnem dnevu mesec kasneje bi lahko rekel, da sem sam sebi podaril lepo darilo in to ob okrogli obletnici. Mesec kasneje pa sem uresni\u010dil \u0161e svoj teka\u0161ki cilj leta in odtekel Ljubljanski maraton. Dobesedno. Moj drugi dosedaj. Soo\u010den z nekaterimi te\u017eavami in napakami predvsem pred njim, pa tudi med njim in po njem (pa vas z detajli ne bom obremenjeval), katerih nisem bil dele\u017een mesec pred tem na Bledu pridobim nove izku\u0161nje in spoznanja, ki jih bom s pridom izkoristil pri nadaljnjem \u0161portnem udejstvovanju, sploh pa na vzdr\u017eljivostno \u0161e bolj napornih distancah.

Nekje v za\u010detkih sem omenil stavek: \u00bbvedno hitrej\u0161i.\u00ab Sedaj lahko povem, nisem najhitrej\u0161i, nisem najpo\u010dasnej\u0161i, sem pa \u0161e vedno hitrej\u0161i in kar je najpomembneje neizmerno u\u017eivam v tem.

V tem ‘eseju’ bom izkoristil tudi prilo\u017enost in pozdravil ter se zahvalil vsem klubskim kolegom, ki so del kluba, katerega del se po\u010dutim tudi sam. \u0160e posebej pa prisr\u010dna zahvala in spo\u0161tovanje Igorju, ki me je od za\u010detka razumel, me skozi \u010das spoznal in me podprl. Sr\u010dno upam, da bo to sodelovanje ostalo in trajalo.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Robi je v svojem prispevku zajel in zadel vse tisto, kar dela triatlon tako enkratnega. Ko sva se po Bledu dogovorila, da bo napisal svojo zgodbo, sem nestrpno \u010dakal na po\u0161to, prepri\u010dan, da je aktualna samo objava takoj po tekmi. Zdaj sem pravzaprav vesel, da smo na izdelek \u010dakali tako dolgo. Pri\u010dujo\u010d zapis se mi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1073","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1073","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1073"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1073\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1075,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1073\/revisions\/1075"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1073"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1073"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1073"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}