{"id":1028,"date":"2024-01-24T21:52:46","date_gmt":"2024-01-24T20:52:46","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1028"},"modified":"2024-01-24T21:53:25","modified_gmt":"2024-01-24T20:53:25","slug":"cudovita-zgodba-enega-od-udelezencev-ljubljanskega-maratona","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1028","title":{"rendered":"\u010cudovita zgodba enega od udele\u017eencev Ljubljanskega Maratona"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zgodba, ki bi za nas lahko ostala ena izmed mnogih, \u010de se na\u0161e poti ne bi zdru\u017eile v najbolj ob\u010dutljivi fazi teka. Takrat, ko je\u00a0 \u010das pravi za take zgodbe&#8230;&#8230;.Hvala Andrej!<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"314\" height=\"209\" src=\"https:\/\/3k.startengine.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/image-34.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-1031\" srcset=\"https:\/\/3k.startengine.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/image-34.png 314w, https:\/\/3k.startengine.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/image-34-300x200.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 314px) 100vw, 314px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Presneto\u2026 ob prehodu \u010dez strtno linijo stisnem tipko \u201estart\u201c na svojem Garminu, ho\u010dem te\u010di, pa ne gre nikamor. Nepregledna mno\u017eica stopicljajo\u010dih teka\u010dev, nekaterim&nbsp; je bolj ali manj vseeno, \u010de se premika ali ne, drugi se zaganjajo naprej in si utirajo svojo pot, jaz pa izberem malo mehkej\u0161o varianto in pospe\u0161ujem samo takrat, ko nikogar ne oviram. Ves \u010das si ponavljam, kar sem si pred startom zapi\u010dil in zabil v glavo: ne brigaj se za ostale, naj vsi zdrvijo zmagi naproti, prve tri km ostani pri utripu pod 150. Ne glede na hitrost! To mi dobro uspeva, lahkotno te\u010dem s tempom 5:10 in pazim samo na to, da koga ne pohodim. Zanala\u0161\u010d sem se postavil kar dale\u010d za mo\u017eakarjem, ki je z rumenimi baloni napovedoval tek pot tremi urami in pol, kar se je ujemalo z mojim osebnim na\u010drtom in ciljem. Vidim ga dale\u010d pred seboj in sem poln optimizma, da ga bom ujel in prehitel. Vedo\u010d, da se ne mudi, saj bo tek \u0161e dolg\u2026 Po treh kilometrih si privo\u0161\u010dim postopno povi\u0161evanje pulza do 160. Rumeni baloni so ves \u010das pribli\u017eno enako dale\u010d pred menoj, mene pa veseli, da sem kljub zmernemu in kontroliranemu sr\u010dnemu utripu iz kilometra v kilometer hitrej\u0161i.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">U\u017eivam. Morda tudi zato, ker te\u010dem svoj prvi maraton ravno v Ljubljani, mojem rodnem mestu, ki sem ga po (veselem&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_wink.gif\" alt=\"Wink\">&nbsp;naklju\u010dju usode pred ve\u010d kot dvajsetimi leti zapustil. Tolikokrat prekolesarjena Ve\u010dna pot, Vodnikova, ve\u010d kot znana okolica, \u010deprav se je v letih moje odsotnosti deloma precej spremenila.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Odli\u010dno mi gre. Nobenih bole\u010din, nobenega sopihanja, prijeten in enakomeren tek. Dvomi v zadnjih dneh pred startom se razblinjajo. Pa kaj, \u010de \u0161e nikoli nisem pretekel ve\u010d od 30 km skupaj\u2026 pa \u0161e to samo enkrat, 14 dni prej. Kon\u010dno sem se od julija naprej marljivo pripravljal na polmaraton ob Donavi (Wachau), pa \u010deprav se mi je tam po nespametno hitrem za\u010detku (prve 4 km v tempu 4:06 ter s tem povezanim utripom 182) celoten na\u010drt podrl in z na\u010drtovanim \u010dasom 1:30 ni bilo ni\u010d, zgolj 1:35:52 \u2013 z muko in s skrem\u017eenim obrazom. Kretenski pacemaker, z balonom 1:30 te\u010de tempo za 1:15\u2026, budala blesava. In jaz \u0161e ve\u010dja, preve\u010d sem bil prepri\u010dan, da bom uspel in tako prezrl za svoje sposobnosti prehiter start\u2026&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Neee, danes je moj dan. S pogledom bo\u017eam Ko\u010dno in Grintavec, podo\u017eivljam skoke z jadralnim padalom s slednjega, s Kamni\u0161kega sedla, s Kri\u0161ke gore, z Zaplate, s Tolstega vrha, s Krvavca\u2026 Danes bo \u0161lo, to vem in v to tudi trdno verjamem. Avgusta sem pretekel 310 km, vsega skupaj letos \u017ee 1.500. Vem sicer, da nisem teka\u010d, vem pa tudi, da sem trma in da ne bom kar tako popustil. Preve\u010d sem motiviran, preve\u010d ljudem sem raztrobil, da bom danes tekel svoj prvi maraton. Ne morem, no\u010dem in ne smem odnehati!Bli\u017ea se deseti kilometer. Ker sva z Mihom dogovorjena za oskrbovanje \u0161ele od 15. km naprej, med tekom pograbim kozar\u010dek elektrolitskega napitka in popijem dva po\u017eirka. Seveda brez ustavljanja, nobene sekunde ne bom podaril.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Te\u010dem. Te\u010dem. Te\u010dem.&nbsp; Vse je v redu. Lahko bi bil hitrej\u0161i, a se disciplinirano dr\u017eim na\u010drtovanega tempa oz. utripa. Miha mi je v neprecenljivo pomo\u010d. Kot \u017ee omenjeno me od 15. kilometra naprej vsakih 5 km \u010daka s stekleni\u010dko v dveh dl vode raztopljenega \u201ePowergela\u201c. Tako ne izgubljam \u010dasa na nagnetenih oskrbovalnih mestih in se mi ni treba prerivati z drugimi teka\u010di. Res je zlat, takoj je pristal na mojo previdno pro\u0161njo, \u010deprav \u0161e ne povsem rekonvalesciran po svoji operaciji.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kon\u010dno 15 km! Zdaj smem pospe\u0161iti na 165 sr\u010dnih utripov na minuto. Yeah, gremo! &nbsp;Na Dunajski prehitim balonarja z napisom 3:30 in veselo drvim naprej. V tej fazi imam ob\u010dutek, da bi lahko letel. Takrat se mi je pripetila tudi edina (zavedna) napaka na dana\u0161njem teku. Dan pred maratonom sem spreminjal nastavitve na svojem Garminu. Tako sem lahko z enim pogledom kontroliral prete\u010deni \u010das, utrip in povpre\u010dno hitrost. Na drugi nastavitvi pa sem na zgornje, ve\u010dje polje nastavil pulz, spodaj pa prete\u010deno razdaljo in trenutno hitrost. Pulz? Ja, ampak po pomoti povpre\u010dni, ne trenutni L.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vzdu\u0161je od Kozolca naprej je enkratno. Gledalci so ob progi naredili ozek \u0161palir, ploskajo, vzpodbujajo, vse to daje krila. Pred skup\u0161\u010dino zagledam o\u010deta in Jakoba, o\u010detu udarim v roko, nasmejan sem, spro\u0161\u010den, najbolj\u0161e mo\u017ene volje. Pogled na utrip\u2026 175? Ne, kako?? Prej sem se \u010dudil, da lahko skoraj poljubno pospe\u0161ujem, pa ne gre \u010dez 161\u2026 O shit \u2013 postane mi jasno, da sem nekaj prej\u0161njih km \u201ekontroliral\u201c povpre\u010dni, ne trenutni utrip. Ni panike, slow down, do 165.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Takoj na za\u010detku drugega kroga zazeva praznina. Na progi, pa tudi ob progi. Nekomu ob sebi pripomnim, da bomo zdaj kon\u010dno vsaj lahko tekli. Po idealni liniji, brez bojevanja za prostor. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po\u010dasi me pri\u010denjajo prej tako evfori\u010dni ob\u010dutki zapu\u0161\u010dati. Do cilja je \u0161e dale\u010d, jaz pa ne ve\u010d ravno spo\u010dit. Pred Kemofarmacijo (25 km) je spet zanesljivi Miha z energijskim napitkom. Teko\u010dino sicer te\u017eko poziram, a jo \u017eelodec dobro prena\u0161a in verjamem, da mi koristi. V travi ob progi sedi eden od kenijskih udele\u017eencev in nekako zbegano zre v prazno, kot da ne bi vedel, kaj naj po\u010dne. Kasneje sem prebral, da je bil to mo\u017e zmagovalke, ki je do sem opravljal vlogo zajca, potem pa je hotela nadaljevati sama.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Od tu naprej me je Miha spremljal s kolesom kar po progi. Samo enkrat je bil opomnjen, da mora s ceste na plo\u010dnik. \u010ce je v tem kaj logike\u2026?&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ravnina ob \u017eeleznici je neskon\u010dna. Ko pre\u010dkamo traso trojke (ne vem, \u010de \u0161e vedno vozi tam, v\u010dasih je), mi pri\u010denjata tako motivacija kot tudi mo\u010d ob\u010dutno upadati. \u010cedalje te\u017eje postaja, \u010dutim (in na uri tudi vidim), da sem postal po\u010dasnej\u0161i. Pri 34. kilometru sem \u017ee po\u0161teno zgaran. In kar je se precej huje \u2013 levo koleno pri\u010denja stavkati, vanj se je naselila ostra bole\u010dina. Utrip je vse ni\u017eji in ni\u017eji, mi\u0161ice ne morejo ve\u010d dosegati hitrosti, ki bi potrebovala hitrej\u0161e bitje srca.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/lm1.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zavijemo na Drenikovo, nekaj sto metrov od stolpnice Na jami, kjer sem pre\u017eivel svojo mladost. Takrat me prehiti sve\u017ee delujo\u010da teka\u010dica s spremljevalcem na kolesu. Sku\u0161am ji slediti, a se mi zdi, da dolgo ne bo \u0161lo. Te\u010de elegantno in lahkotno, lepo postavo ima\u2026 a v tej fazi tudi to ne pomaga ve\u010d&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_wink.gif\" alt=\"Wink\">. Nehote ujamem napotke njenega spremljevalca. Naj spusti ramena, te\u010de spro\u0161\u010deno\u2026 pa res, tudi sam sem \u010disto zakr\u010den, napet\u2026 sprosti se Andrej!<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poslu\u0161am njun pogovor in takoj mi postane jasno, da je mo\u017eakar na kolesu nekdo, ki zadeve obvlada in ki ve, kaj govori. Na hrbtu ima nahrbtnik s triatlona v St. P\u00f6ltnu, kjer so nastopili tudi prijatelji Richard, Uschi in Verena. Richard je tam letos spomladi za progo potreboval pet ur, dekleti pa malo ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Upal sem, da moj medvedji tek in sopihanje dame pred menoj ne motita. Ob progi so jo pri\u010dakale njene h\u010derke, skoraj ganljivo je bilo videti, kako so jo vzpodbujale, ona pa jih je samozavestno poslala kar proti cilju. Ko sva tekla z ramo ob rami, mi je z jezika u\u0161el kompliment priznanja, da dobro te\u010de. Njena reakcija je bila prijazna. In tako sva zdaj tekla skupaj, kar se mi je zdelo la\u017eje kot prej samemu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko sem pohvalil nasvete njenega spremljevalca, mi je zaupala, da ni to nih\u010de manj kot Igor Kogoj. Igor Kogoj? Never heard. So what\u2026 No, ko je (seveda \u0161ele na moje vrtajo\u010de vpra\u0161anje) skromno omenil svoj \u010das na Ironmanu tam nekje okoli 8:45, mi je zaprlo sapo. Richard, ki ne trenira ravno malo, je v Celovcu na\u010drtoval 11 ur, pa potem povsem dehidriran in izbruhan pristal pri 13 urah\u2026 Vse jasno! Na tem kriti\u010dnem zadnjem delu se mi ne bi moglo zgoditi ni\u010d bolj\u0161ega, kot skupni tek s Kajo in Igorjem. Pri sebi sklenem, da se ju bom dr\u017eal, dokler bo le \u0161lo. Bole\u010dina v kolenu je na sre\u010do popustila, dajmo Andrej!&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razmi\u0161ljam o motivacijskih nasvetih, ki sem jih prebiral pred maratonom. Da so rezerve v telesu veliko ve\u010dje, kot si \u010dlovek z razumom lahko predstavlja in da ob\u010dutek utrujenosti na nek na\u010din vara. Pomaga mi tudi Igor, ki napoveduje, da so kilometri pred \u0161tiridesetim najte\u017eji in da sta zadnja dva la\u017eja. Njegova vzpodbuda Kaji, da je mo\u010dnej\u0161a od mene in da diham \u017ee na \u0161krge, mi seveda ni v\u0161e\u010d, pa \u010deprav je imel s to pripombo prav. Mu bom \u017ee pokazal\u2026 &#8211; na \u0161krge!!! Vedno sopem kot konj, ne vem, zakaj sem se tako navadil, morda, ker se smilim sam sebi ali ker mislim, da je tako la\u017eje. Kar pa ne pomeni, da ne morem ve\u010d! A vseeno se mi tokrat zdi, da res ne morem ve\u010d,&nbsp; kar&nbsp; pa se nikakor ne sklada z dejstvom, da&nbsp; s Kajo \u201e\u017egeva\u201c s tempom 5 minut\/km in prehitevava ostale teka\u010de kot za stavo, enega za drugim. Neki nem\u0161ki maratonec (P.Greif), ki je nastopil na ve\u010d kot 60 maratonih, je v svojem programu za trening napisal, da prakti\u010dno ni bolj\u0161e motivacije od prehitevanja tekmecev na zadnjih kilometrih. Prav je imel oz. ima! Ne vem, ali sva jih prehitela 50 ali 100, vsekakor pa veliko. Res odli\u010den ob\u010dutek!&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vseeno je napo\u010dil trenutek, ko se mi je zazdelo, da Kajinega tempa ne zdr\u017eim ve\u010d. Postalo mi je vseeno, \u010de pridem v cilj pet minut kasneje. Upo\u010dasnil sem svoj tek, Kaja je bila \u017ee kak\u0161nih pet metrov pred menoj. Miha je protestiral, me vzpodbujal, jaz pa sem ga skoraj osorno zavrnil. A me je na sre\u010do le \u0161e zgrabila tekmovalnost, z nerazlo\u017eljivo mo\u010djo sem pospe\u0161il in bil v trenutku spet ob njej.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u017delezni\u0161ki podvoz\u2026 s to slabo lastnostjo, da se spust na najni\u017eji to\u010dki prelevi v vzpon. Po ve\u010d kot \u0161tiridesetih prete\u010denih kilometrih precej\u0161nja ovira, a najinega tempa vseeno prav bistveno nisva zmanj\u0161ala. Pri Kozolcu mi pri\u010denja vle\u010di obraz v nasme\u0161ek. Vem, da sem zmogel! Da me ni\u010d ve\u010d ne more ustaviti. \u201eKaja, uspela sva\u201c, sem ji rekel. \u201eMava ga!\u201c. \u201eJa, res\u201c, je dahnila in tako kot jaz \u017earela od sre\u010de.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/lm2.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zadnji metri so nepopisno do\u017eivetje, ki ga nekdo, ki tega ni poizkusil sam, ne more razumeti. Vse se naenkrat odvija z bliskovito hitrostjo, po\u010dutil sem se kot v transu, po celem telesu me je oblivala kurja polt. Razganjalo me je od sre\u010de, od ponosa, pa tudi od veselja nad dejstvom, da kmalu ne bo ve\u010d treba te\u010di&nbsp;<img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_wink.gif\" alt=\"Wink\">. Pred ciljnim ovinkom zagledam \u017eeno Inge (ki je med tem \u017ee uspe\u0161no opravila s svojim drugim polmaratonom), Jakoba in o\u010deta, ki vzklikajo moje ime in me vzpodbujajo. Cilj! 3:31:25!!! Kaja me je povsem spontano objela, drug drugemu sva se zahvaljevala. Niti eno uro se \u0161e nisva poznala, pa se mi je vseeno zdelo, da jo poznam \u017ee od nekdaj, tako mo\u010dno je bilo do\u017eivetje teh skupaj prete\u010denih zadnjih osmih kilometrov.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ni me sram priznati, da mi je v ciljnem prostoru u\u0161lo nekaj solz. Pred o\u010dmi se mi je odvijal film o na pripravah prete\u010denih kilometrih \u2013 na Mljetu, ob Limskem kanalu, v okolici Wiener Neustadta. V\u010dasih tudi s \u010delno svetilko, sredi naliva, navsezgodaj zjutraj, pozno pono\u010di\u2026 kadar sem pa\u010d uspel najti za to potrebni \u010das. Hvale\u017een sem bil Jasni, ki nam je pred maratonom odstopila stanovanje na \u017dupan\u010di\u010devi, Mihi za oskrbo med tekom, Inge in otrokoma za razumevanje in vzpodbudo, Kaji in Igorju za pomo\u010d na zadnjem delu proge.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce bom \u0161e kdaj tekel na kak\u0161nem maratonu? To me prosim vpra\u0161ajte vsaj dan kasneje! Danes odgovor morda \u0161e ne bi bil pritrdilen\u2026&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Andrej Wraber, Wiener Neustadt<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodba, ki bi za nas lahko ostala ena izmed mnogih, \u010de se na\u0161e poti ne bi zdru\u017eile v najbolj ob\u010dutljivi fazi teka. Takrat, ko je\u00a0 \u010das pravi za take zgodbe&#8230;&#8230;.Hvala Andrej! Presneto\u2026 ob prehodu \u010dez strtno linijo stisnem tipko \u201estart\u201c na svojem Garminu, ho\u010dem te\u010di, pa ne gre nikamor. Nepregledna mno\u017eica stopicljajo\u010dih teka\u010dev, nekaterim&nbsp; je [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-1028","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1028","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1028"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1028\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1032,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1028\/revisions\/1032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1028"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1028"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1028"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}