{"id":1014,"date":"2024-01-24T21:32:45","date_gmt":"2024-01-24T20:32:45","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1014"},"modified":"2024-01-24T21:32:46","modified_gmt":"2024-01-24T20:32:46","slug":"comolake-man-tone-vrhovnik-straka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=1014","title":{"rendered":"Comolake Man, Tone Vrhovnik Straka"},"content":{"rendered":"\n

‘Una pista molto divertente’<\/span>

<\/div>

Tako je v petek na briefingu traso ozna\u010dil Renzo Stranieri, nestor sobotne tekme. In je imel prav.<\/p>

Tole poro\u010dilo pi\u0161em \u017ee vsaj eno leto. Ne bom naklapal o kakem ‘zorenju’ ali ‘klicu’ – enostavno fov\u0161ija pred prijatelji in znanci, ki so \u017ee opravili z ironmansko razdaljo, me je \u00a0\u00a0pregnala, da sem najprej pre\u010drtal tekme Ironman serije (predvsem predrage in Nica malenkost prekmalu v letu), naredil li\u010den pregled ‘va\u0161kih ironmanov’ po Evropi, ki \u0161e omogo\u010dajo udoben doseg z avtom, in se \u017ee nekje aprila napol odlo\u010dil za COMOLAKEMANa. Dirka je bila prvi\u010d, a s povezavo z italijanske triatlonske zveze, kar se mi je zdelo dovolj resno zagotovilo, da ne gre za kake menefrediste. O\u010daralo me je Comsko jezero in koj julija, ko sem napraskal $$$ za prijavnino, sem za\u010del z branjem Manzonijevih Zaro\u010dencev, najve\u010djega zgodovinskega romana na\u0161ih zahodnih sosedov. Manzoni je bil doma prav iz Lecca (sem \u0161el pobo\u017eat spomenik) in je menda sam Sir Walter Scott, ki je manijo zgodovinskih romanov spro\u017eil, na fenovsko priznanje, kako so njegovi romani mega in sploh, odgovoril: “Moj najbolj\u0161i roman ste napisali vi.”. Skratka teoretsko sem se na tekmo pripravljal tako, da sem zasledoval neuspe\u0161no \u017eeljo po poroki prelestnih Lucije in Renza v 17. stoletju (vklju\u010dno z veliko milansko kugo 1630) in \u010de mene pra\u0161ate, je tip vse preve\u010dkrat zapustil svoje junake in se lotil podrobnega popisovanja tega ali onega – danes bi rekli, da je bil gotovo pla\u010dan na avtorsko polo…<\/p>

<\/div>

<\/p>

<\/div>

\u00a0\u00a0 Naslovnica 2. izdaje (1842)<\/p>

<\/div>

Skratka (to besedo uporabi moja mama kot svarilo, da bo zdaj pa resno za\u010dela nakladat) poleti sem svoje punce prepri\u010dal, da smo jo na povratku s Korzike in Nice mahnili \u0161e malo na sever. Takrat so mi v Leccu povedali, da tekma sicer bo, ampak da so zaradi ‘difficolta birocraticce’ VSE prestavili v ene 40 km oddaljeni Bellagio. Prav, smo rekli, in si ogledali \u0161e to. Malo me je sicer zaskrbelo, ker je Bellagio, ki \u0161e najbolj spominja na kako sterilno \u0161vicarsko \u00a0zdravili\u0161\u010de, na rtu in v dolini – recimo ko en na\u0161 Piran, \u010de na punto pred Bernardin postavi\u0161 zoprnega varnostnika, ki nikomur ne pusti mimo), \u0161e malo pa so za\u0161krtali zobje, ko sem v \u017eivo preizkusil vzpon na Ghisello, 570 vi\u0161incev v 10 kilometrih, ki privedejo na vrhu k fantasti\u010dni cerkvici, ki je v bistvu del Muzeja italijanskega kolesarstva. Nisem veren, ampak tole je pa zadeva, ob kateri se \u010dloveku (recimo ob pogledu na Moserjev krono bicikel, s katerim je stolkel rekord v Mehiki, na Coppijevo specialko, na poseben oltar\u010dek, ki ga ima Pantani…) res naredi toplo pri srcu. No, seveda se je kasneje moj herojski vzpon izkazal za napa\u010dnega, saj so progo \u0161e dvakrat prestavljali po lokalnem zemljevidu in jo kon\u010dno zabetonirali tako, da smo k Madonni del Ghisello dvakrat prikolesarili z druge strani. Tule je spletna stran tega pravega bisera:\u00a0http:\/\/www.museodelghisallo.it\/museo.html<\/a><\/p>

<\/div>

Skratka vmes so \u0161e dodobra preme\u0161ali vse skupaj in nam onim parim mandeljcem, ki smo vztrajali pri prijavi, celo prijazno ponudili, da nam vrnejo ves denar – pa se nismo dali.<\/p>

<\/div>

Na pute\u0161estvo smo se odpravili v \u010detrtek zjutraj, postavili na\u0161o Quechuo v prelesten kemp, ki ga vodi ameri\u0161ka gospa Clarke, tja ene 5 rid v klanec, in se malo delali turiste. Za dan pred tekmo, ko so moje dame iz ne vem kak\u0161nega vzroka sklepale, da utegnem biti (jaz???) malce napet in celo siten, smo sklenili, da se z ladjo in potem z vlakom odpravijo nakupovat v Milano – in so to res tudi po\u010dele, to me je pa res \u0161okiralo -, jaz pa se posvetim bolj tosvetnim zadevam. Tako sem predpoldne iz minute v minuto bolj pani\u010den iskal 10-kilometrski teka\u0161ki krog, ki je imel, gulp, edino res ravno razdaljo na umetni travi lokalnega nogometnega stadiona, ki so ga genialno (skregal sem se s skupino prijaznih Kataloncev, ko so v isti re\u0161itvi videli italijansko kapricioznost) pregradili v labirint, ki je nanesel natan\u010dno 1.300 metrov! Ostalo je bilo ve\u010d ali manj v klanec. Resno. Pretresen sem se z avtom zapeljal \u0161e po kolesarski trasi, ki je bila fina, zaskrbelo me je le na delu, kjer smo morali (krog je obsegal 70 kilometrov) za 10 kilometrov nazaj \u2013 seveda po cigumigu terenu, kaj bi po ravnini\u2026<\/p>

<\/div>

Po celotedenski kuri z testeninami in ostalimi ogljikovimi hidrati sem si ob ogledu Coma (ZELO prijazno presene\u010denje!) nakupil pol kile ro\u010dno narejene pa\u0161te, veliko dozo najdra\u017ejega parmezana in kan\u010dek (vem, vlaknine, ampak samih makaronov pa ne morem jesti v nedogled!) pesta z baziliko, nakar pa sem spoznal, da nam je po treh letih konec strila plinska jeklenka, ki smo jo bili po hudih pripetljajih dobili pred tremi leti v Veli luki na Kor\u010duli in \u0161e takrat samo zato, ker je sin starca pred stotimi leti igral nogomet v ljubljanski Olimpiji… Zato je moje zadnje pred-ironmansko kosilo obsegalo: 1 pozabljen roglji\u010dek od \u010detrtka iz \u00a0se\u017eanskega Spara, 2 banani iz istega vira ter pol vre\u010dke ko posu\u0161ene konjske fige zoprnih suhih pi\u0161kotov, ki sem jih bil kupil ‘za pribolj\u0161ek’.<\/p>

<\/div>

Potem sem kao po\u010dival, vmes zlagal re\u010di v vre\u010dke, polnil bidone s pra\u0161ki in \u0161\u010depci soli in vizualiziral menjave\u2026 in res upam, da prebivalci kempa zdaj nimajo tega vtisa o vseh Slovencih. Vmes se je posadka dveh bli\u017enjih kemperjev, po dva \u0160panca in Angle\u017ea, tako veselo zakadila, da sem samo upal, da bodo oble\u017eali \u017ee pred ve\u010derom, ko bom potreboval obilo beauty spanca. In so res. Hvala.<\/p>

<\/div>

<\/p>

<\/div>

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Moja navija\u0161ka (in obenem sponzorska) ekipa.<\/p>

<\/div>

Spal sem bolj en klinec, h\u010der mi je ene dvakrat, ko sem jo mahal lulat, za\u017eelela dobro tekmo\u2026 Ampak tako gre to. Ob 4:35 sem kar komaj do\u010dakal budilko, \u0161el nafilat bidone \u0161e z vodo, opravil prvo od \u0161tirih velepotreb tistega jutra (aja: povsem navadno medicinsko oglje je naredilo \u010dude\u017e, do naslednjega jutra me ni ni\u010d dajalo) in se z vso kramo \u2013 menjalni prostor je bil odprt \u0161ele uro pred tekmo \u2013 odpeljal v dolino. Hudo naglas sem rolal By the Way od Red Hot Chilly Pappersov (\u010detudi besedila komada pravzaprav ne maram) in se z u\u017eitkom pridru\u017eil drugim mravljicam, ki so \u0161e v gluhi temi brkljale po prtlja\u017enikih, polnile kolesa in po\u010dele sva\u0161ta.<\/p>

<\/div>

S \u0161tartom v toplo Lago di Como (vseeno pa so bile obleke obvezne) smo morali \u010dakati, da se je vsaj pribli\u017eno zdanilo, potem je \u0161lo hitro. Prvi stranici sem \u2013 ma ni nas bilo ve\u010d kot 80, prav prijetna dru\u0161na \u2013 odplaval presenetljivo fino, zato pa je bila tretja, najdalj\u0161a, kar zahtevna, saj je no\u010dni veter naredil sitne valove, da sem \u017ee malo mislil na znamenito ‘gliding’ tehniko roke kravl noge delfin, o kateri sem bil bral na neki tri spletni strani\u2026 Zaneslo me je toliko, da sem se pred za\u010detkom drugega kroga rahlo zaletel ob prve, ki so mi plavali nasproti v drugi krog\u2026 Potem sem se nekoliko softi\u0161 odlo\u010dil spo\u010diti na nogah soplavalca in spet je \u0161lo ko raketa do zadnjega obrata, ko je tip nenadoma za\u010del nekaj palamuditi in se razgledovati po jutranjem jezeru\u2026 in sem ga seveda potem jaz imel na nogah vse do cilja. Presneti draftarji!<\/p>

1:15. Zame glisantno!<\/p>

<\/div>

Na kolesu moram takoj omeniti, da sem \u017ee zjutraj upo\u0161teval modrost Roka B. in kopalke \u00a0dodobra podlo\u017eil s hladilnim mazilom, ki ga imamo pri hi\u0161i k sre\u010di \u0161e cele kante. Tudi v dokolenke sem sko\u010dil presenetljivo hitro. In kar dobro prehiteval one, ki znajo plavati, na kolesu pa niso toliko bolj\u0161i. S prometom (spremljalo nas je nad 40 motoristov in prakti\u010dno vsak dovoz so varovali razli\u010dni uniformiranci, meni so bili najbolj pri srcu oni starej\u0161i z bersaljersko \u010depico, ti so tudi najbolj prijazno odzdravljali) ni bilo te\u017eav, razen te, da sem v Comu res dvakrat stal na semaforju. Dodati velja \u0161e, da smo se svetili ko bo\u017ei\u010dne jelke, saj smo prevozili kar \u00a0nekaj tunelov in je bila rde\u010da lu\u010dka del obvezne opreme, in pa \u0161e to, da sem polagoma spoznaval, kako dobronamerno zezanje sotrpinov zjutraj, ko se je izkazalo, da imava samo dva velemojstra kronometrski \u010deladi, ni bilo brez osnove. Naredili smo dobrih 2.500 vi\u0161incev in ko sem po prvem krogu videl, da sem na kolesu \u017ee 3:20, so sanje o ‘sub 10’ hitro ostale za mano.<\/p>

\u00a0<\/p>

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Con piacere!<\/p>

<\/div>

V drugem krogu sem tam nekje pri nekem pokopali\u0161\u010du s sanjskim razgledom na jezero ujel kolesarja, s katerim sva potem (seveda brez draftanja, kakopak!) nekako prebila skupaj skoraj do konca, na Madonno del Ghisello, kjer nas je \u010dakala \u0161e najve\u010dja gru\u010da gledalcev skupaj s konferansjejem z mikrofonom, sva si privo\u0161\u010dila \u0161e dvoboj za gorsko zmago. Ne re\u010dem, da mi ni godilo, ko je tipo \u2013 vozil je samo kolesarski del \u0161tafete \u2013 ene dvakrat pribil, da \u0161e maratona pa ne bi \u0161el zdajle laufat ma niti pod razno. Me je pa vsul na zadnjem spustu v Bellagio, kjer sem se zataknil za avtobus. Tam me je tudi menda sploh prvi\u010d za\u010dela dajati peko\u010da bole\u010dina na obeh podplatih, na blazinicah ravno nad blokeji, kar ni bila ravno vesela popotnica na tek. Aja: jutro se je medtem prevesilo v dan\u2026 v son\u010den dan. Prehrana: na 15 minut \u010detrtinka Vitarga endurance, poplaknil s kar gostim Acceleradom, za dodatek nekaj vode, Powerbara v bidonih in banan s postaj. Popil nekaj nad 4 litre teko\u010dine. 6:40: ne vesoljsko, ampak hitreje ni \u0161lo. Mene res razveseli, kadar sam razveselim so\u010dloveka \u2013 in tako sem na pani\u010dno mahanje sodnice, ki mi je od dale\u010d vihrala, naj se pred neko \u010drto nemudoma sesedem s kolesa, dogovoril z gromkim ‘Con piacere!’ in si s tem pove\u010dal \u0161tevilo navija\u010dev za teka\u0161ki del, ki je, kot re\u010deno, obsegal najprej dolgo klobaso po mestni promenadi in potem \u0161e \u0161tiri kroge po maltene vseh prehodnih terenih naokrog. Tekli smo po asfaltu, travnikih, omenjeni umetni travi in makadamu, za piko na i pa kar mo\u010dna dva razte\u017eaja po tistem fensi tlaku, ki ga brez dvoma po mestih delajo zoprni starci, ki sovra\u017eijo mulce na rolerjih in ragazze na visokih petkah \u2013 po skupaj zlo\u017eenih in skupaj zabetoniranih kamnih. Seveda bole\u010dina v podplatih ni popustila, herojsko sem si zami\u0161ljal, kako moje dame in kak ‘medico’ v cilju gledajo v \u00a0neprepoznavno ‘pasto con carne’, ko bom enkrat sezul nogavice\u2026 in sem drncal. Na\u010drt je bil preprost: 5:00, skupaj 3:30. Pa sem \u017ee dokaj kmalu zahodil. Najprej na postajah (kjer me je malo dr\u017eal gor Bobijev nasvet, da celo ta najhuj\u0161i profiji na vodnih postajah malce spustijo tempo, da dobijo vase nekaj teko\u010dine), potem sprva na mestih, kjer ni bilo ne gledalcev ne soteka\u010dev, v drugem krogu pa sem sklenil samo-dogovor, da enostavno pohodim vse vzpone. Veselilo me je dejstvo, da sem po taki hoji brez velikih te\u017eav spet stekel, in, jebiga, tudi to, da se je v popoldanski pripeki zadeva tudi pri sotrpinih spreminjala v dirko v hitri hoji. Misli na kak\u0161en odstop me niti niso obhajale, tudi mimo mojih treh navija\u010dic sem vsaki\u010d drncal ‘ko u najboljim godinama’. Da sem bil zelen, je videla samo Vanda, Zala, ki jo je dan prej \u010drvi\u010dilo, kaj bo, \u010de bo stari zadnji, pa je bila fula navdu\u0161ena: \u00bbEj, totalno komplet pobritih je za tabo!\u00ab Hvala, srce!<\/p>

<\/div>

<\/p>

<\/div>

Za zadnji krog so oblaki, ki so se dotlej prav ‘po la\u0161ko’ \u0161opirili varno za hribi, vendarle pri\u0161li malo pomagat in prekrili sonce, in takrat mi je resno steklo. Polovil sem najprej ‘primo donno’ (matr, revica je bila videti res pateti\u010dno) in \u0161e ene par soteka\u010dev, ki so me prej prehiteli.<\/p>

<\/div>

Zapletel sem se celo v prijazno debato s kolegom trpinom, ki pa mu moje poznavanje italijanske literature in Manzonija ni posebej imponiralo, zagotovil pa mi je, da Lubiano pozna predvsem po ‘belle ragazze’ \u2013 in sem ga prehitel, kaj \u010dem s takimi, ki znajo razlagati samo vsakomur evidentna dejstva.<\/p>

<\/div>

<\/p>

<\/div>

Na, do cilja naenkrat ni bilo ve\u010d dale\u010d. Celo to sem uspel pomisliti, naj bom lep za na fotko, pa sem bil skozi. Prav fino. Malo me je skrbelo, da se bosta predvsem tamali vrgli name ko dva pudlja na piksno pedigreja, ampak smo se nekako vse prijetno in v miru zmenili, samo Lauro smo morali takoj nadreti, ko je mojo ironmansko medaljo sku\u0161ala uporabiti kot lopato za tisti pesek. Tek 3:48. Pil powerbar, kokakolo in vodo na VSAKI postaji, vmes 2<\/p>

<\/div>

100gramska gela. Skupaj 11.50.08.<\/p>

<\/div>

V\u010deraj, v nedeljo, se je na podelitvi izkazalo, da sem bil med veterani 1 celo \u010detrti (skupno 24.), ker pa je prvi obenem zmagal dirko v celoti (en hud Nemec, slava mu, edini je \u0161el pod 10 urami), so organizatorji prijazno za\u010deli \u0161teti to in ostale kategorije ni\u017eje in sem dobil \u0161e medaljo za 3. mesto ter ‘premio tecnico’: povsem nov plov\u010dek in neko plahto, za katero ne znamo pojasniti, ali gre za totalno hightec brisa\u010do, podle\u017ealnik ali samo za ogrinjalo, \u010de se denimo ko en galeb odlo\u010dim \u0161etkati po pla\u017ei. Bomo probali vse tri variante.<\/p>

<\/div>
<\/div>

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podelitev po starostnih skupinah<\/p>

<\/div>

Skratka zelo zadovoljen. Danes, drugi dan po dirki, sem fizi\u010dno dokaj priseben, z Vando sva se celo nekaj zafrkavala (oziroma jaz sem se zafrkaval, ona je le ironi\u010dno prikimavala), ali bi ne vstal uro prej in \u0161el malo izte\u010d\u2026 Malo, ampak res malo me skrbi psihi\u010dni del: ko sem namre\u010d jeseni odtekel svoj prvi maraton, je sledilo dvo, celo trimese\u010dno obdobje, ki ni bilo dale\u010d od depresije. Upam, da sem zdaj na to nevarnost bolje pripravljen, vem, na kaj naj bom pozoren, in tudi okolico sem malce pripravil. In cilji? Stvar je jasna: prihodnje leto po vsej verjetnosti \u0161e en takle ‘va\u0161ki’, potem pa bo, ko presko\u010dim v naslednjo starostno skupino, \u017ee morda \u010das za misel na havajca\u2026 Ampak po\u010dasi. Tole je prelepo, da bi \u010dlovek bezljal.<\/p>

<\/div>

Hvala Vandi. Nepopla\u010dljivo, vem.<\/p>

<\/div>

Hvala Zali in Lauri. Bom vama vahtal otroke in razveseljeval zeta z modrimi zgodbami (\u00bbTi, a ve\u0161, kaj sem jedel za kosilo dan pred svojim prvim ajronmancem?\u00ab \u00bbVem, gospod\u2026\u00ab \u00bbJa, ampak a ve\u0161\u2026\u00ab). Obljubim!<\/p>

<\/div>

Hvala Igorju za vzpodbudo.<\/p>

<\/div>

Hvala Nejcu in Roku pa \u0160peli pa \u0161e prej Mihu in Poloni za plavalno in\u0161trukta\u017eo.<\/p>

<\/div>

In predvsem mojim zlatim prijateljicam in prijateljem s teka in plavanja, ki so mi pri 40 omogo\u010dili \u0161e eno mladost \u2013 matr, res \u017eelim, da bi znali najti tak\u0161en vrelec vsi med nami! Magari v zbiranju znamk, v klekljanju, plesu, triatlonu.<\/p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

‘Una pista molto divertente’ Tako je v petek na briefingu traso ozna\u010dil Renzo Stranieri, nestor sobotne tekme. In je imel prav. Tole poro\u010dilo pi\u0161em \u017ee vsaj eno leto. Ne bom naklapal o kakem ‘zorenju’ ali ‘klicu’ – enostavno fov\u0161ija pred prijatelji in znanci, ki so \u017ee opravili z ironmansko razdaljo, me je \u00a0\u00a0pregnala, da sem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1015,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-1014","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1014"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1014\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1016,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1014\/revisions\/1016"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1015"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}